1. Upravljanje z valutnim in obrestnim tveganjemTanja Petović, 2018, master's thesis Abstract: Globalizacija je glavni razlog, da je upravljanje s finančnimi tveganji postalo ena najhitreje rastočih dejavnosti v poslovnem svetu v zadnjih desetletjih. Mednarodni tokovi blaga, storitev in kapitala zahtevajo zamenjave različnih valut. To posledično pomeni, da se podjetja morajo soočiti z valutnim tveganjem. Nepričakovane spremembe deviznih tečajev imajo pomemben vpliv na poslovanje izvoznikov in uvoznikov. Uporaba valutnih finančnih instrumentov je postala splošno sprejet način za upravljanje z valutnim tveganjem. Enako lahko rečemo za upravljanje obrestnega tveganja, kjer podjetja pogosto uporabljajo obrestne finančne instrumente.
Ugotovili smo, da velika podjetja pogosteje uporabljajo valutne in obrestne finančne instrumente kot srednja in majhna podjetja. Za upravljanje z valutnim tveganjem se najpogosteje uporabljajo nestandardizirani terminski posli o nakupu oziroma prodaji tuje valute. Najpogosteje uporabljen finančni instrument za upravljanje obrestnega tveganja je obrestna zamenjava.
Keywords: finančno tveganje, podjetje, valutno tveganje, obrestno tveganje, izvedeni finančni instrumenti
Published in DKUM: 15.06.2018; Views: 626; Downloads: 107
 Full text (2,09 MB) |
2. Izvedeni finančni instrumenti v teoriji in praksiSebastjan Pšeničnik, 2016, specialist thesis Abstract: Gospodarstvo v evropskem prostoru in Sloveniji spet prehaja v rast, zato smo se v specialističnem delu odločili širši množici predstaviti izvedene finančne instrumente na enostaven in razumljiv način. Podjetja morajo pri svojem poslovanju najprej prepoznati tveganja, katerim so izpostavljena, nato pa razmišljati, kako jih omejiti oziroma zavarovati. Za namene lažje identifikacije različnih tveganj smo povzeli opredelitve domačih in tujih avtorjev.
Banke, podjetja ter ostale organizacije se s sodobnim časom digitalizacije spreminjajo, obvladovanje in spremljava tveganj, priložnosti in nevarnosti, ki so jim izpostavljeni, postajajo vse pomembnejše. Načrtovanje bodočih aktivnosti je eden pomembnejših segmentov poslovanja, saj je čas, v katerem podjetje vstopa na trg z določenim finančnim produktom, odvisen od trenutne cene ter časa zapadlosti.
V sklopu raziskovalnega dela je predstavljena raziskava, ki jo izvaja Evropska centralna banka ob pomoči bank udeleženk v evroobmočju. Dodana vrednost raziskave je primerjalno presojanje večletne obravnave denarnega trga z izpostavitvijo izvedenih finančnih instrumentov. Raziskava po našem mnenju potrjuje dejstvo, da izvedeni finančni instrumenti ostajajo pomemben segment bančnega sistema tudi po finančni krizi. Banke so se le dodatno zavarovale proti tveganju poravnave in poleg krovne pogodbe ISDA uvedle še pogodbe CSA (Credit Support Annex), ki predstavljajo izmenjavo kritij glede na odprto pozicijo izvedenih finančnih instrumentov.
Tržni potencial za banke in podjetja še vedno predstavljajo izvedeni finančni instrumenti; morebiti za zavarovanje oziroma uravnavanje portfelja poslovanja ali za špekulativni namen pridobitve dodatnega zaslužka.
Keywords: izvedeni finančni instrumenti, tveganja, primerjalno presojanje, raziskava, Evropska centralna banka
Published in DKUM: 09.11.2016; Views: 1874; Downloads: 162
Full text (2,03 MB) |
3. Davčna obravnava izvedenih finančnih instrumentov s poudarkom na obdavčitvi pravnih osebIvo Kolarić, 2016, master's thesis Abstract: Izvedeni finančni instrumenti so zapleteni finančni instrumenti in so kot taki primerni za izkušene vlagatelje. Slednje vpliva na to, da jih uporabljajo predvsem finančne institucije in večje gospodarske družbe. Prav zaradi nepopolnega poznavanja izvedenih finančnih instrumentov, njihovega vrednotenja in računovodskih načel so družbe, ki s tovrstnimi finančnimi instrumenti trgujejo, izpostavljene precejšnjim finančnim, regulatornim in davčnim tveganjem. Izvedeni finančni instrumenti so opredeljeni v ZTFI in predstavljajo velik nabor različnih vrst finančnih instrumentov. Skupno vsem je to, da imamo opraviti s pogodbo, sklenjeno med dvema strankama, kjer se lastništvo s prodajalca na kupca ne prenese takoj, pač pa na neki prihodnji datum, po dogovorjeni ceni in na dogovorjen način in da je njihova vrednost določena na podlagi osnovnega finančnega instrumenta.
Trgovanje z izvedenimi finančnimi instrumenti je namenjeno tistim vlagateljem, ki v zameno za sprejeto tveganje računajo na višji donos. V omenjeno skupino vlagateljev sodijo tisti, ki imajo ustrezno znanje, izkušnje in so pripravljeni neprestano spremljati dogajanja na trgu in s tem prepoznavati dejavnike, ki lahko vplivajo na spremembe vrednosti njihovih naložb. Prav zaradi različnih značilnosti posameznih strank, je ključnega pomena njihova razvrstitev med neprofesionalne ali profesionalne stranke in primerne nasprotne stranke, s čemer se ščiti vlagatelje pred zanje neprimernimi naložbenimi odločitvami.
V magistrski nalogi sem analiziral obdavčitev tako z vidika fizičnih, kot z vidika pravnih oseb, pri čemer je poudarek na slednjih. Fizične osebe, ki trgujejo z izvedenimi finančnimi instrumenti so tako obdavčene v skladu Zakonom o dohodnini in Zakonom o davku od dobička od odsvojitve izvedenih finančnih instrumentov. Kadar pa tovrstne transakcije opravljajo pravne osebe, je potrebno v prvi vrsti upoštevati računovodske standarde, ki natančno določajo, kako vrednotiti in izkazovati posamezne izvedene finančne instrumente. Posledično njihovo pripoznavanje v računovodskih izkazih vpliva na davčno osnovo za obračun davka od dohodka pravnih oseb. Na ravni Evropske unije potekajo aktivnosti za uvedbo davka na finančne transakcije, ki v obdavčitev zajema tudi izvedene finančne instrumente. Slovenija je sicer pristopila k okrepljenemu sodelovanju, vendar je trenutno mnenja, da izplen omenjenega davka ne bi odtehtal stroškov, potrebnih za izvedbo tovrstne obdavčitve.
Keywords: izvedeni finančni instrumenti, finančne opcije, terminske pogodbe, zamenjava obrestnih mer, valutne zamenjave, zaščita strank, uredba EMIR, obdavčitev izvedenih finančnih instrumento
Published in DKUM: 10.10.2016; Views: 1979; Downloads: 217
Full text (795,61 KB) |
4. PRIMERJALNA ANALIZA UPRAVLJANJA TVEGANJ V DEJAVNOSTI PROIZVODNJE ELEKTRIČNE ENERGIJEVesna Medoš, 2016, master's thesis Abstract: Upravljanje tveganj je izredno pomemben proces v delovanju vsake organizacije in je prisoten tako v finančnem kakor tudi v realnem sektorju. Podjetja so se tega procesa še posebej pričela zavedati in ga prepoznati po nastanku globalno – finančne krize v letu 2008, ki je vplivala na uspešnost poslovanja udeležencev v obeh sektorjih. Zaradi tega je izredno pomembno, da vsa tveganja pravočasno prepoznamo, sprejmemo ukrepe in jih z njimi obvladujemo ter tako pripomoremo k poslovnemu uspehu podjetja ali pa celo njegovemu obstoju. Upravljanje tveganj ni samo proces, ki prinaša stroške, temveč je tudi proces, ki vpliva na način povečevanja vrednosti podjetja.
Magistrska naloga je praktično usmerjena in zasnovana na primerjalni analizi upravljanja tveganj v panogi proizvodnje električne energije. Zaradi globalne finančne krize, spremenljivih razmer na trgu električne energije, direktiv EU za izpolnjevanje kvot iz obnovljivih virov energije, je v panogi proizvodnje električne energije posebej izpostavljeno obvladovanje finančnih tveganj. V nalogi smo na osnovi objavljenih letnih poročil želeli ugotoviti razvoj upravljanja tveganj v desetletnem obdobju pri poslovanju HSE in izvesti primerjalno analizo s podjetjem iz tujine- Skupina Statkraft, s poudarkom na obvladovanju finančnih tveganj in izbiro finančnih instrumentov za njihovo obvladovanje.
Obe podjetji finančna tveganja uspešno obvladujeta in uporabljata enake finančne instrumente. V primerjavi s tujim podjetjem je HSE finančnim tveganjem bolj izpostavljena, predvsem zaradi največje finančne slovenske investicije v energetiki v izgradnjo blok 6, vendar pa ga s sprejetimi ukrepi v analiziranem obdobju uspešno obvladuje.
Magistrska naloga je v splošnem razdeljena na dva dela, teoretični in empirični. V teoretičnem delu na kratko podamo spoznanja s področja tveganj, posameznih vrst tveganj s poudarkom na finančnih tveganjih. V empiričnem delu pa najprej na kratko predstavimo panogo proizvodnje električne v Sloveniji in na Norveškem ter izvedemo primerjalno analizo procesa upravljanja tveganj med HSE in Skupino Statkraft. Pri tem enako kot v teoretičnem delu posebno pozornost namenimo prav finančnim tveganjem. Na koncu magistrske naloge sledi Sklep v katerem povzamemo bistvene ugotovitve, potrdimo ali ovržemo postavljeni hipotezi ter podamo smernice za prihodnost.
Keywords: tveganje, finančna tveganja, upravljanje s tveganje, izvedeni finančni instrumenti, panoga proizvodnje električne energije
Published in DKUM: 15.09.2016; Views: 966; Downloads: 169
Full text (1,36 MB) |
5. Analiza potrebnih prilagoditev slovenskih poslovnih bank iz naslova prilagajanja zahtevam Uredbe EMIRSrečko Smonkar, 2016, master's thesis Abstract: Uredba EMIR spreminja način poslovanja z izvedenimi finančnimi instrumenti OTC, saj vzpostavlja zahteve s širšimi posledicami za celoten trg izvedenih finančnih instrumentov OTC, tržne infrastrukture in udeležence na teh trgih ter pristojnosti in odgovornosti javnih oblasti. V skladu s tem so oziroma bodo deležne sprememb tudi slovenske poslovne banke. V magistrski nalogi želimo izpostaviti tiste spremembe v poslovanju slovenskih poslovnih bank, ki so posledica prilagajanja zahtevam Uredbe EMIR. Magistrska naloga je sestavljena iz dveh delov, in sicer iz teoretičnega in empiričnega. V teoretičnem delu predstavljamo bistvene zahteve Uredbe EMIR do tržnih infrastruktur, tržnih udeležencev in pristojnosti ter odgovornosti javnih oblasti; v empiričnem delu pa je predstavljena analiza potrebnih prilagoditev slovenskih poslovnih bank iz naslova prilagajanja zahtevam Uredbe EMIR. V okviru empiričnega dela so predstavljeni rezultati ankete, ki smo jo poslali vsem poslovnim bankam, registriranim v Sloveniji, in tako pridobili pomembne informacije o njihovem prilagajanju zahtevam Uredbe EMIR.
Keywords: poslovne banke, Uredba EMIR, izvedeni finančni instrumenti
Published in DKUM: 29.03.2016; Views: 954; Downloads: 119
Full text (1,41 MB) |
6. VALUTNA OPCIJA IN VALUTNA ZAMENATanja Vedenik, 2015, undergraduate thesis Abstract: Izvedeni finančni instrumenti so se razvili, da bi zmanjšali večja tečajna tveganja, spremembe in nihanja obrestnih mer ter večje spremembe na trgu delnic in obveznic. Gre za instrumente, katerih cena je odvisna ali izvedena iz vrednosti osnovnega instrumenta, na katerega je napisana. Osnova je lahko cena tuje valute, vrednostnega papirja, blaga, višina obrestne mere ali tržnega indeksa. Izvedene finančne instrumente razdeljujemo na nestandardizirane valutne terminske pogodbe, standardizirane valutne terminske pogodbe, valutne opcije in valutne zamene. V diplomskem seminarju opredeljujemo le valutno opcijo in valutno zameno. Valutna opcija pri Abanki omogoča pravico nakupa ali prodaje ene tuje valute proti drugi tuji valuti, izbere se lahko opcijo, pri kateri je datum izvršitve v prihodnosti točno določen, ali opcijo, ki se jo lahko izvrši kadar koli do datuma izvršitve. Valutna zamena je zavezujoč dogovor med Abanko in podjetjem o takojšnjem nakupu (prodaji) določenega zneska in hkratni terminski prodaji (nakupu) enakega zneska.
Keywords: Izvedeni finančni instrumenti, cena tuje valute, valutna opcija, valutna zamena, terminska prodaja.
Published in DKUM: 04.11.2015; Views: 898; Downloads: 134
Full text (771,55 KB) |
7. |
8. REGULACIJA BANČNIŠTVA V SENCI V EU IN ZDADenis Prah, 2015, undergraduate thesis Abstract: Mediji so površno označili trg drugorazrednih hipotekarnih posojil kot krivca za nastalo krizo. Bančništvo v senci lahko označimo za epicenter finančne krize. Termin bančništvo v senci se nanaša na institucije brez bančne licence, ki opravljajo podobne funkcije kot banke, a v manj reguliranem okolju. Bančništvo v senci bi morda lahko označili za »igro«, ki se odvija v senci reguliranega tradicionalnega bančništva. Bančništvo v senci je doživelo pravi razcvet tik pred krizo. Banke in druge institucije so kovale ogromne dobičke skozi proces, imenovan listinjenje. Banke tradicionalno refinancirajo posojila z depoziti ali medbančnim izposojanjem, bančništvo v senci pa refinancira vrednostne papirje, zavarovane z raznimi posojili, s kvazi depoziti, kot so deleži skladov denarnega trga. Finančni vzvod je v senčnem bančništvu precej višji kot v tradicionalnem bančništvu, kar povzroča večjo nestabilnost bančnega sistema v senci.
Bančništvo v senci je pravzaprav pravi bančni sistem, ki je dovzeten za bančno paniko. Dogodki v začetku avgusta 2007 so bili bančna panika. Začetni »tek« na institucije bančništva v senci se je nato razširil na celoten finančni sektor. Med klasičnim bančništvom in bančništvom v senci je zelo tanka meja.
ZDA in EU sta z namenom preprečitve podobne krize sprejeli novo zakonodajo, ki popolnoma reformira finančni sektor. Za primer, ameriški Dodd-Frankov zakon obsega več kot 2000 strani.
Na začetku naloge zaradi lažjega razumevanja na kratko predstavljam vzroke, ki so pripeljali do finančne krize. Bistvo naloge pa je opis zakonodaje, sprejete v ZDA in EU. Nalogo zaključujem z oceno, ali so sprejete reforme zadostne za preprečitev podobne krize.
Keywords: bančništvo v senci, listinjenje, posli povratne prodaje, izvedeni finančni instrumenti na prostem trgu, hedge skladi, Dodd-Frankov zakon, Direktiva o upravljavcih alternativnih investicijskih skladov, Uredba o evropski tržni infrastrukturi, Direktiva o trgih finančnih instrumentov II
Published in DKUM: 03.07.2015; Views: 1949; Downloads: 267
Full text (1,80 MB) |
9. TRG POSLOV KREDITNIH ZAMENJAVTadej Pavlič, 2014, undergraduate thesis Abstract: Banke in druge finančne inštitucije se v teh časih soočajo z večjo konkurenčnostjo poslovanja, kot pred nekaj desetletji. Posledično so omejene pri pridobivanju novih komitentov. Zmanjšale pa so se tudi možnosti prejemanja visokih marž na svoje storitve, ki jih morajo racionalizirati, če želijo obdržati obstoječi tržni delež. Zaradi nevedenih razlogov se finančne inštitucije v današnjih časih vse bolj zavedajo pomena obvladovanja obstoječih poslovnih razmerij z njihovimi komitenti in s tveganji, ki izhajajo iz teh razmerij. Najpomembnejše tveganje je še vedno kreditno tveganje.
Zaradi hitrega razvoja kapitalskega trga in inovacij, trg danes nudi finančnim inštitucijam nove metode prenosa kreditnega tveganja. Med CRM (»Credit risk management«) metodo se šteje tudi uporaba izvedenih kreditnih instrumentov. V diplomskem delu sem tako podrobneje opisal zamenjavo kreditnega tveganja, ki je tudi najpogosteje uporabljen izveden kreditni instrument za izločitev kreditnega tveganja.
Za boljše razumevanje zamenjave kreditnega tveganja, pa sam najprej opredelil kreditno tveganje. Nato sem v tretjem poglavju definiral kaj je izveden finančni instrument in opisal ostale izvedene kreditne instrumente.
Zamenjave kreditnega tveganja tržnim udeležencem nudijo veliko prednosti, a hkrati tudi določene slabosti. Instrument omogoča učinkovit prenos kreditnega tveganja s kupca zaščite na prodajalca brez, da bi se spremenila razmerja med upnikom in dolžnikom. Poslovnim bankam se je z uporabo tega instrumenta izboljšalo poslovanje. Kar je bilo doseženo v stabilnih gospodarskih časih. V kriznem obdobju pa so se banke, ki so trgovale z zamenjavo kreditnega tveganja, v primerjavi z drugimi bankami izkazale za bolj ranljive.
Drugo slabost tega finančnega instrumenta predstavlja velika koncentracija kreditnega tveganja, na strani prodajalcev ali izdajateljev kreditne zaščite. Kar je rezultat neorganiziranega sistema trgovanja, kjer primanjkuje transparentnosti in ustrezne regulacije trga, ter nadzora nad samimi udeleženci.
V desetem poglavju sem raziskal pomen drugega baselskega standarda na upravljanje s kreditnim tveganjem v bančnih ustanovah. V nadaljevanju sem raziskal tudi možnost trgovanja s temi izvedenimi finančnimi instrumenti preko organiziranega trga vrednostnih papirjev, ki bi odpravilo prej omenjene težave glede transparentnosti in nadzora. Pomanjkljivost tega trga je sicer neprilagodljivost, zaradi česar bi lahko v manjšem obsegu obdržali trgovanjem tudi preko neorganiziranega trga.
Keywords: kreditno tveganje, izvedeni finančni instrument, izvedeni kreditni instrumenti, zamenjava kreditnega tveganja, sistematično tveganje
Published in DKUM: 26.11.2014; Views: 1001; Downloads: 89
Full text (1,18 MB) |
10. VREDNOTENJE OPCIJDuška Nenić, 2013, undergraduate thesis Abstract: Opcije so na področju gospodarstva prisotne že dolgo časa, vse od antičnih civilizacij. Večjo veljavo v finančnih tokovih so dobile maja 1972, ko je prišlo do prve uspešne inovacije na področju izvedenih finančnih instrumentov in nastanka prvega terminskega trga, na katerem so trgovali s finančnimi instrumenti, ko so v Chicagu odprli Mednarodni denarni trg (IMM-International Monetary Market) in začeli trgovati s sedmimi različnimi valutami. Z izvedenimi finančnimi instrumenti se je začelo obsežneje trgovati leta 1974 po ukinitvi vezave ameriškega dolarja na zlati standard. Propad dogovora, sklenjenega v Bretton Woodsu, je vplival na povečanje stopnje negotovosti glede cenovnih sprememb na svetovnih trgih. V tem obdobju je tudi nastalo nekaj najuspešnejših oblik izvedenih finančnih instrumentov, s katerimi se še danes trguje na terminskih trgih.
Najbolj pogosti izvedeni finančni instrumenti so: CFD – contract for difference – pogodba za razliko v ceni, Futures contract – STP ali standardizirana terminska pogodba , naložbeni certifikati in opcije.
Opcija je enostransko oblikovalno upravičenje, z uresničitvijo katerega imetnik opcije doseže sklenitev pogodbe o nakupu, prodaji ali zamenjavi, katere predmet je osnovni instrument.
Opcije delimo v dve skupini: opcija, ki omogoča nakup osnovnega instrumenta, se imenuje nakupna opcija (ang. Call); opcija, ki omogoča prodajo osnovnega instrumenta, pa imenujemo prodajna opcija (ang. Put). Osnovni instrument je lahko delnica, obveznica, valuta ali katera koli druga javno znana vrednost.
Opcije je mogoče vrednotiti na štiri načine: ceno opcije je mogoče primerjati z vrednostjo osnovnega instrumenta, na katerega je opcija napisana, ali z višino udarne ali izvršilne cene; profitabilnost opcijske strategije preverjamo s cenami osnovnega instrumenta (določimo cene osnovnega instrumenta, v okviru katerih je opcija profitabilna); opcijski finančni prag oziroma njegov potencial primerjamo s cenovnimi spremembami osnovnega instrumenta; določite absolutne prave cene opcije.
Opcije pa vrednotimo s pomočjo modelov za vrednotenje. Modela vrednotenja opcij delimo v tri skupine:
• ekonometrični modeli (Sheltovnov model, Kassoufov model);
• verjetnostni modeli (Sprenklov model, Samuelson–Meronov model, Garman–Kohlhagenov model, Black–Scholesov model);
• računalniški modeli vrednotenja.
Keywords: izvedeni finančni instrumenti, opcije, prodajna opcija, nakupna opcija, modeli vrednotenja opcij, ekonometrični modeli, verjetnostni modeli, Black–Scholesov model.
Published in DKUM: 04.08.2014; Views: 2074; Downloads: 416
Full text (975,98 KB) |
