1. Obdavčitev kapitalskih dobičkov pri odsvojitvi izvedenih finančnih instrumentovDamir Cavnik, 2016, master's thesis Abstract: V magistrski nalogi se ukvarjam z vprašanjem primernosti ureditve obdavčevanja dobičkov fizičnih oseb od odsvojitve izvedenih finančnih instrumentov z davčnopravnega vidika. Slovenski davčni režim je na tem področju poseben, saj do uvedbe Zakona o davku od odsvojitve izvedenih finančnih instrumentov (ZDDOIFI) dobički fizičnih oseb od odsvojitve izvedenih finančnih instrumentov niso bili obdavčeni. Z njim je bila uvedena restriktivna obdavčitev za dosežene navedene dobičke z visoko 40 % davčno stopnjo za imetništva izvedenih finančnih instrumentov do enega leta. Višina davčne stopnje za dobičke, dosežene po enem letu imetništva, pa zapade po stopnji obdavčitve, kot velja za ostale kapitalske dobičke Zakonu o dohodnini. Zaradi izredne nujnosti uvajanja ZDDOIFI, ki je presenetil poslovno in strokovno javnost v letu 2008, se v delu ukvarjam tudi z razlogi, ki so privedli do uvedbe zakona, in posledično z vprašanjem, ali je zakon dosegel zastavljene fiskalne in nefiskalne cilje ter tudi na podlagi primerjalno pravne analize ureditve avstrijskega, nemškega in britanskega davčnega sistema podam predloge za izboljšave davčnega sistema na tem področju.
Keywords: finančni instrument, vrednostni papir, izvedeni finančni instrument, nestandardizirana terminska pogodba, standardizirana terminska pogodba, opcija, posel zamenjave, pogodba na razliko, Zakon o davku od dobička od odsvojitve izvedenih finančnih instrumentov, Lafferjeva krivulja
Published in DKUM: 20.07.2016; Views: 1735; Downloads: 300
 Full text (5,28 MB) |
2. TRG POSLOV KREDITNIH ZAMENJAVTadej Pavlič, 2014, undergraduate thesis Abstract: Banke in druge finančne inštitucije se v teh časih soočajo z večjo konkurenčnostjo poslovanja, kot pred nekaj desetletji. Posledično so omejene pri pridobivanju novih komitentov. Zmanjšale pa so se tudi možnosti prejemanja visokih marž na svoje storitve, ki jih morajo racionalizirati, če želijo obdržati obstoječi tržni delež. Zaradi nevedenih razlogov se finančne inštitucije v današnjih časih vse bolj zavedajo pomena obvladovanja obstoječih poslovnih razmerij z njihovimi komitenti in s tveganji, ki izhajajo iz teh razmerij. Najpomembnejše tveganje je še vedno kreditno tveganje.
Zaradi hitrega razvoja kapitalskega trga in inovacij, trg danes nudi finančnim inštitucijam nove metode prenosa kreditnega tveganja. Med CRM (»Credit risk management«) metodo se šteje tudi uporaba izvedenih kreditnih instrumentov. V diplomskem delu sem tako podrobneje opisal zamenjavo kreditnega tveganja, ki je tudi najpogosteje uporabljen izveden kreditni instrument za izločitev kreditnega tveganja.
Za boljše razumevanje zamenjave kreditnega tveganja, pa sam najprej opredelil kreditno tveganje. Nato sem v tretjem poglavju definiral kaj je izveden finančni instrument in opisal ostale izvedene kreditne instrumente.
Zamenjave kreditnega tveganja tržnim udeležencem nudijo veliko prednosti, a hkrati tudi določene slabosti. Instrument omogoča učinkovit prenos kreditnega tveganja s kupca zaščite na prodajalca brez, da bi se spremenila razmerja med upnikom in dolžnikom. Poslovnim bankam se je z uporabo tega instrumenta izboljšalo poslovanje. Kar je bilo doseženo v stabilnih gospodarskih časih. V kriznem obdobju pa so se banke, ki so trgovale z zamenjavo kreditnega tveganja, v primerjavi z drugimi bankami izkazale za bolj ranljive.
Drugo slabost tega finančnega instrumenta predstavlja velika koncentracija kreditnega tveganja, na strani prodajalcev ali izdajateljev kreditne zaščite. Kar je rezultat neorganiziranega sistema trgovanja, kjer primanjkuje transparentnosti in ustrezne regulacije trga, ter nadzora nad samimi udeleženci.
V desetem poglavju sem raziskal pomen drugega baselskega standarda na upravljanje s kreditnim tveganjem v bančnih ustanovah. V nadaljevanju sem raziskal tudi možnost trgovanja s temi izvedenimi finančnimi instrumenti preko organiziranega trga vrednostnih papirjev, ki bi odpravilo prej omenjene težave glede transparentnosti in nadzora. Pomanjkljivost tega trga je sicer neprilagodljivost, zaradi česar bi lahko v manjšem obsegu obdržali trgovanjem tudi preko neorganiziranega trga.
Keywords: kreditno tveganje, izvedeni finančni instrument, izvedeni kreditni instrumenti, zamenjava kreditnega tveganja, sistematično tveganje
Published in DKUM: 26.11.2014; Views: 1430; Downloads: 128
Full text (1,18 MB) |
3. PRAVNI VIDIKI ŠPEKULACIJE Z IZVEDENIMI FINANČNIMI INSTRUMENTITine Stegovec, 2009, undergraduate thesis Abstract: Na začetku diplomskega dela se pojavlja vprašanje kakšnim ciljem sploh služi trg izvedenih finančnih instrumentov. Odgovor na to vprašanje je, da trg izvedenih finančnih instrumentov služi več produktivnim ciljem: prilagajanju tveganja, boljši razporeditvi sredstev na finančnem trgu ter tudi omogočanju večjih zaslužkov.
V prvem delu, ki je splošnejši in služi kot predstavitev pojmov, uporabljenih v naslednjih poglavjih, so opisane ekonomske značilnosti izvedenih finančnih instrumentov. Kot najpomembnejša je izpostavljena vezanost na osnovni instrument. V nadaljevanju je opisan razvoj mednarodnega trga z izvedenimi finančnimi instrumenti, od najbolj primitivnih začetkov do modernih trgov s standardiziranimi instrumenti, za katere je značilna poravnava v denarju.
V osrednjem delu diplomskega dela sta s pravnega vidika opisana dva najpomembnejša izvedena finančna instrumenta, in sicer terminska pogodba (pogodba o prodaji vnaprej določene količine blaga po vnaprej določeni ceni na določen dan v prihodnosti) in opcija (pogodba, ki daje kupcu pravico, ne pa obveznosti, nakupa vnaprej določene količine blaga po vnaprej določeni ceni na določen dan v prihodnosti). Izvedena je tudi primerjava terminske pogodbe z opcijo, ter obeh s podobnimi finančnimi instrumenti in z osnovnimi instrumenti, predvsem primerjava delniških opcij z delnicami. Opcija se med opisanimi izvedenimi finančnimi instrumenti pokaže kot najfleksibilnejša ter tako zelo primerna za špekulacije na trgu izvedenih finančnih instrumentov. V drugi polovici osrednjega dela so opisane možnosti pri uporabi izvedenih finančnih instrumentov; za doseganje višjih dobičkov z vključevanjem višjega tveganja, za zavarovanje (hedging) ter za iskanje možnosti za zaslužek z iskanjem razlik med cenami na različnih trgih (arbitraža).
Zadnji del diplomskega dela je osredotočen na stanje trga izvedenih finančnih instrumentov v Sloveniji. Predstavljeni so začetki takšnega trgovanja, ki v Sloveniji segajo že v zgodnja devetdeseta leta 20. stoletja, ko to področje še ni bilo tako podrobno urejeno kot danes, vendar je takšno trgovanje zaradi majhnosti trga kmalu zamrlo. Na kratko je opisano današnje stanje trga finančnih instrumentov in prikazana je normativna ureditev tega področja.
Keywords: trg izvedenih finančnih instrumentov, izvedeni finančni instrument, osnovni instrument, terminska pogodba, opcija, tveganje, poravnava obveznosti
Published in DKUM: 14.12.2009; Views: 2545; Downloads: 315
Full text (439,52 KB) |
