| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 6 / 6
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
Prenos tehnologij: primerjava vodilnih gospodarstev v ZDA, Evropi in Sloveniji : magistrsko delo
Timotej Kraner, 2020, master's thesis

Abstract: O prenosu tehnologij govorimo, kadar gre za prenos na raziskovalnih organizacijah razvitih izumov v gospodarstvo. Pričujoče delo obravnava predvsem regulatorne okvirje in organiziranost, navaja pa tudi posamezne primere dobre prakse v ZDA, EU in Sloveniji. Delo temelji na predpostavki, da je Slovenija na tem področju primerjalno slabša. Iz obravnavanega izhaja, da je kvantitativna primerjava med državami zaradi odsotnosti enotne metrike praktično nemogoča. Kvalitativno pa lahko zaključimo, da je področje v Sloveniji v veliki meri urejeno zgledno in primerljivo z drugimi državami Evrope in sveta. Sloveniji manjka program, ki bi se osredotočal na majhna podjetja, državi pa lahko očitamo tudi občasno neizvrševanje zakonodaje na tem področju.
Keywords: prenos tehnologij, inovacija, izum, zakonodaja, inovacijski ekosistem
Published in DKUM: 24.09.2020; Views: 363; Downloads: 50
.pdf Full text (944,22 KB)

2.
Mednarodno sodelovanje pri patentnih aktivnostih
Leon Ritovšek, 2018, master's thesis

Abstract: V sodobnem času prihaja do vse močnejše krepitve družbeno-ekonomskih vezi. K stopnjevanju mednarodnega povezovanja in ekonomske blaginje veliko pripomore tehnološki razvoj. Temelj za njegovo spodbujanje med drugim predstavlja zaščita pravic intelektualne lastnine. Pomemben del intelektualne lastnine predstavljajo patenti, saj spodbujajo tehnično ustvarjalnost. V tem kontekstu raziskujemo mednarodno sodelovanje na področju patentov. Pri tem opazujemo čezmejne patente na podlagi podatkov patentnih prijav za približno tri desetletja. Kot prvo ugotavljamo, da je na dolgi rok naraščal delež čezmejnih patentov s soizumitelji, ki prihajajo iz različnih držav; naraščal je tudi delež vseh tistih čezmejnih patentov, pri katerih pripadajoči prijavitelji in izumitelji prihajajo iz različnih držav. To odražajo naraščajoče vrednosti indikatorjev IDIF in ADIF oz. IDAF v opazovanem obdobju na ravni EU-28 in na globalni ravni. Kot drugo ugotavljamo, da mednarodno sodelovanje pri patentnih aktivnostih v večji meri odraža čezmejno lastništvo patentov, kot to odraža čezmejno sodelovanje med samimi izumitelji. To je razvidno iz relativno visokih vrednosti indikatorjev ADIF oz. IDAF in po drugi strani iz nekoliko nižjih vrednosti indikatorja IDIF v celotnem opazovanem obdobju na globalni ravni. Kot tretje ugotavljamo, da so nekatere države, ki v preteklosti niso beležile koncentracije čezmejnega lastništva patentov, z leti to koncentracijo občutno povečale. Po drugi strani pa večina visoko razvitih držav, ki so sprva beležile zelo visoko koncentracijo čezmejnega lastništva patentov, ni ohranila tako izrazite koncentracije skozi celotno opazovano obdobje. To smo preverili z analizo patentnih prijav na Evropski patentni urad na podlagi 16 izbranih visoko razvitih držav. Uporabili smo sekundarne podatke iz elektronske baze OECD za razpoložljiva tri desetletja. Na podlagi teh podatkov smo razvili koeficient koncentracije čezmejnega lastništva patentov, ki ga računamo kot razmerje ADIF / IDAF za vsako posamezno leto v okviru vsake izbrane države. Nato smo prikazali vrednosti tega koeficienta skozi celotno obdobje za vsako izbrano državo. Na ta način smo lahko na dolgi rok primerjali gibanja koeficientov med opazovanimi državami. Ugotavljamo, da nabor držav, ki beležijo koncentracijo čezmejnega lastništva patentov, na dolgi rok ni enak, saj se spreminja in s časom nekoliko povečuje. Prav tako sklepamo, da se za (visoko razvite) države v splošnem stežka prognozira pripadajoča gibanja tovrstne koncentracije zgolj na osnovi makroekonomskih podatkov. Vrednosti koeficienta koncentracije čezmejnega lastništva patentov na državni ravni očitno odraža tudi sklop številnih mikroekonomskih in panožnih dejavnikov, saj se vsak posamezen ekonomski subjekt pri svojem delovanju srečuje z drugačnimi okoliščinami.
Keywords: čezmejni patent, patentna zaščita, izum, licenciranje, intelektualna lastnina, evropsko konkurenčno pravo, tehnološki razvoj, globalizacija
Published in DKUM: 29.08.2018; Views: 758; Downloads: 92
.pdf Full text (2,97 MB)

3.
OD IZUMA DO PATENTA
Špela Hostnik, 2016, bachelor thesis/paper

Abstract: V diplomskem delu smo predstavili posamezne pojme, kot so: intelektualna lastnina, izum in patent. V največji meri smo se osredotočili na prihajajoči unitarni patent. Predstavili smo tudi pravno ureditev bodočega enotnega patentnega sodišča. V raziskovalnem delu naloge smo se poglobili v dokazovanje postavljenih hipotez, ki so zapisane v uvodnem delu. V razpravi smo predstavili rezultate opravljene ankete, kjer smo preučili trenutno razumevanje, obveščenost, zavedanje in mnenje slovenskih mikro in malih podjetij, ki se ukvarjajo z industrijsko panogo, v zvezi s prihajajočim novim sistemom patentnega varstva.
Keywords: izum, patent, intelektualna lastnina, unitarni patent
Published in DKUM: 05.07.2016; Views: 1294; Downloads: 180
.pdf Full text (4,35 MB)

4.
IZUM V DELOVNEM RAZMERJU IN PRAVICA DO NAGRADE
Jana Slakan, 2012, master's thesis

Abstract: Nagrada za inovacijo mora biti vzpodbuda za inoviranje. V primerjavi s poslovno skrivnostjo so visoki stroški največja slabost patentiranja izuma, ki jih majhna in srednje velika podjetja težko zmorejo. Zakon o izumih iz delovnega razmerja določa obvezno nagrajevanje za izume ustvarjene v delovnem razmerju ter ureja druge pravice in obveznosti delodajalcev, ki izhajajo iz izumov, ustvarjenih v delovnem razmerju. Podrobnejše kriterije za odmero nagrade določa Pravilnik o nagradah za izume iz delovnega razmerja. Pravica do nagrade je odvisna od dejstva, ali gre za prosti ali službeni izum, ki ga Zakon o izumih iz delovnega razmerja opredeljuje kot neposredni službeni izum, ki je ustvarjen pri izpolnjevanju pogodbe o zaposlitvi, na izrecno zahtevo delodajalca ali pa na podlagi posebne pogodbe med delodajalcem in delavcem. V skladu z omenjenim zakonom je službeni izum tudi posredni službeni izum.
Keywords: patent, poslovna skrivnost, službeni izum, nagrada, delavec, delodajalec
Published in DKUM: 06.02.2013; Views: 2670; Downloads: 366
URL Link to full text

5.
PRAVNA UREDITEV IZUMOV IZ DELOVNEGA RAZMERJA
Lea Rozman, 2011, undergraduate thesis

Abstract: Avtorica v diplomski nalogi obravnava področje izumov iz delovnega razmerja, katero se uvršča v domeno prava industrijske lastnine. Ugotavlja, da je inovativnost v podjetjih potrebno uvesti v tehnologijo, tehnološke procese, organizacijo dela in vodenje podjetja, kar prinaša višjo stopnjo konkurenčnosti, produktivnosti, ekonomičnosti in rentabilnosti. Nadalje v nalogi avtorica analizira delitev izumov iz delovnega razmerja - službenih in prostih, ter nadaljnjo delitev službenih izumov – neposredni in posredni. Odgovarja na vprašanja pripadnosti upravičenj, tj. materialnih in moralnih upravičenj, ki izhajajo iz izuma. Pravo intelektualne lastnine temelji na načelu izumiteljstva, ki določa, da je izumitelj tisti, kateremu pripadejo vsa upravičenja iz izuma, razen če jih po svoji volji prenese na koga drugega. Moralna upravičenja vselej pripadejo izumitelju, glede materialnih pa je situacija lahko različna. Avtorica izpostavlja pravico delodajalca do prevzema izuma ter dolžnost delavca, da delodajalca o nastanku izuma obvesti. Način prevzema in vsebino obvestila določa zakon. Obravnava tudi vprašanje pravice do nagrade, kriterije določitve le-te ter trenutek, ko upravičencu pripade pravica do nagrade. Na področju reševanja sporov se osredotoča na poravnalni narok, ki je način mirne rešitve spora. Sodno varstvo je namreč mogoče samo v primeru, če je bil poravnalni narok predhodno sprožen, vendar ta ni uspel. Avtorica primerjalno analizira področje ureditve izumov iz delovnega razmerja v nemški zakonodaji, pri čemer ugotavlja, da ta na primerljiv način določa delitev, prevzem, reševanje sporov ter nagrajevanje izumov, ustvarjenih v delovnem razmerju. Skozi analizo utemelji predpostavko, da slovenska zakonodaja v veliki meri povzema nemško pravno ureditev.
Keywords: intelektualna lastnina, industrijska lastnina, izum, izum iz delovnega razmerja, delavec, delodajalec, prevzem, nagrada, reševanje sporov
Published in DKUM: 15.04.2011; Views: 2512; Downloads: 316
.pdf Full text (419,14 KB)

6.
Koncipiranje in groba zasnova avtomatskih lisic za roke
Jenisej Lakota, 2011, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu je bil predstavljen izum, ki v veliki meri odpravlja nevarnosti pri opravljanju varnostnega pregleda, ki je pooblastilo vseh policijskih, vojaških ter varnostnih formacij sveta in pri katerem se pregleduje osebo ter njeno obleko. Pri tem lahko pride do najdbe psihoaktivnih snovi, orožja ali eksploziva in posledično do upiranja, napada ali samopoškodovanja osebe ter poškodb uradne osebe. Izum z imenom Avtomatske lisice za roke odpravlja nevarnosti tako, da omogoča vklepanje rok osebe na daljavo, kar onemogoča osebi prej omenjena dejanja. To opravi z elektromotorjem, polžastim gonilom ter žico, ki jo polževo kolo vleče v notranjost ohišja. V diplomskem delu je bila opravljena predrazvojna faza. Rezultati omogočajo nadaljnji razvoj z izdelavo prototipa in preizkušanjem.
Keywords: izum, polžasto gonilo, varnostni pregled, lisice za roke
Published in DKUM: 14.04.2011; Views: 2356; Downloads: 130
.pdf Full text (1,97 MB)

Search done in 0.1 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica