| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 33
First pagePrevious page1234Next pageLast page
1.
Organizirana kriminaliteta in izterjava
Špela Žust, 2021, undergraduate thesis

Abstract: Posamezniki pogosto pridejo v situacijo, kjer nujno potrebujejo denar, vendar zaradi finančnega stanja niso kreditno sposobni in jim banka le-tega ne more odobriti. Ponudba nebančnih kreditov je na trgu široka, obresti za najem kredita pa so mnogokrat višje kot bančne. Ponudniki nebančnih kreditov so lahko del mreže organiziranega kriminala. Če dolžnik, ki najame nebančni kredit, ni zmožen poravnati dolga, se začne nelegalno izsiljevanje, ki nemalokrat vključuje tako psihično kot fizično izsiljevanje dolga.
Keywords: diplomske naloge, sodna izterjava, organizirani kriminal, izposoja denarja, nelegalna izterjava
Published: 04.05.2021; Views: 114; Downloads: 32
.pdf Full text (1,40 MB)

2.
Anerkennung und Vollstreckung ausländischer Mobiliarsicherheiten in Südosteuropa
Meliha Povlakić, 2010, original scientific article

Abstract: Priznanje in izvršitev tujih stvarnopravnih zavarovanj na premičninah v jugovzhodni Evropi Ne glede na nekatere nove tendence oz. ureditve v mednarodnem stvarnem pravu ali na nadnacionalni ravni, velja v državah nekdanje Jugoslavije za vse stvarne pravice (vključno z neposestnimi stvarnopravnimi zavarovanji) le klasično kolizijsko pravilo lex rei sitae. V pravni ureditvi tako ni razlikovanja med ustanovitvijo, učinki proti tretjim ter prioriteto v razmerju do ostalih imetnikov stvarnih pravic na isti stvari. V zvezi s tem Bosna in Hercegovina predstavlja izjemo, saj sprejema posebne zakonodajne rešitve za reševanje t. i. conflict mobile za čezmejna neposestna stvarnopravna zavarovanja. Bosansko- hercegovske rešitve, ki sicer izrecno omogočajo preoblikovanje tujih stvarnopravnih zavarovanj v njihov bosansko-hercegovski ekvivalent in njihovo novo registracijo v BiH, rešujejo zgolj majhen del kompleksne problematike imenovane conflit mobile na področju čezmejnih neposestnih stvarnopravnih zavarovanj. V zvezi stem bi bila potrebna korenitejša reforma kolizijskih pravil, po možnosti po UNCITRAL-ovem modelu, četudi bi to pomenilo, da bi bilo treba sprejeti obsežna in kompleksna kolizijska pravila. Obseg kolizijskih pravil je tudi znamenje, da na tem področju obstajajo številne težave. Pri tem se ne sme spregledati, da bi imela rešitev le-teh izjemen pomen na področju kreditiranja in učinkovtejše izterjave dolgov.
Keywords: stvarno pravo, zavarovalno pravo, stvarnopravna zavarovanja, terjatve, dolgovi, izterjava, izvršilni postopek, mednarodno pravo, kolizije zakonov, Bosna in Hercegovina
Published: 23.07.2018; Views: 260; Downloads: 23
.pdf Full text (157,51 KB)

3.
Die Verordnungen (EG) Nr. 805/2004, (EG) Nr. 1896/2006 und (EG) Nr. 861/2007 und deren Umsetzung in das österreichische Recht
Sylvia Zangl, 2010, original scientific article

Abstract: Uredbe (ES) št. 805/2004, (ES) št. 1896/2006 in (ES) št. 861/2007 ter njihova implementacija v avstrijskem pravu Evropski plačilni nalog in evropski postopek v sporih majhne vrednosti sta v državah članicah EU alternativa k obstoječim nacionalnim postopkom za pridobitev izvršilnega naslova, tako da tožnik izbira med več vrstami postopkov. Po eni strani sta mu na voljo evropski postopek za izdajo plačilnega naloga in evropski postopek v sporih majhne vrednosti (slednji le v primeru, da vrednost spora brez obresti in stroškov ne presega 2.000 EUR), po drugi strani pa lahko izbere katero od nacionalnih različic civilnega postopka. Za evropska postopka se v Avstriji poleg izvedbenih določb §§ 252 in 548 ZPO načeloma subsidiarno uporabijo določbe avstrijskega ZPO. če se tožnik odloči za postopek po avstrijskem nacionalnem pravu, mora sodišče, če so podane predpostavke iz § 244 ZPO, obligatorno izdati avstrijski plačilni nalog. če tožena stranka ne vloži (pravočasnega) ugovora, postane avstrijski plačilni nalog pravnomočen in izvršljiv ter se lahko potrdi kot evropski izvršilni naslov, če so izpolnjene predpostavke po Uredbi 805/2004 o evropskem izvršilnem naslovu za nesporne zahtevke.
Keywords: civilno procesno pravo, dolgovi, terjatve, izterjava, sodni postopek, izvršilni postopek, Evropska unija, Avstrija
Published: 23.07.2018; Views: 322; Downloads: 20
.pdf Full text (132,36 KB)

4.
Uvodnik
Vesna Rijavec, 2010, preface, afterword

Keywords: pravo, uvodniki, čezmejna izterjava obveznosti, nepravdni postopki
Published: 23.07.2018; Views: 346; Downloads: 19
.pdf Full text (27,59 KB)

5.
Obvladovanje terjatev in kreditnega tveganja v Pošti Slovenije d.o.o.
Sandra Madžarič, 2017, undergraduate thesis

Abstract: Plačilna nedisciplina je v sodobnem gospodarstvu zelo razširjen pojav, s katerim se srečujejo vsa podjetja. Za uspešno obvladovanje terjatev mora podjetje ustrezno določiti kreditne pogoje, spremljati bonitetne ocene kupcev in imeti stalen nadzor nad gibanjem terjatev. Podjetja lahko izbirajo med različnimi načini izterjatve. Postopek izterjave je priporočljivo začeti s pisnim in telefonskim opominjanjem, v skrajnem primeru pa s sodno izterjavo. Možni načini izterjave terjatev so še asignacija, cesija, faktoring in kompenzacija ali pobot. Slednji je kot oblika obveznega večstranskega pobota tudi zakonsko določen. Uvedba pobota v slovensko zakonodajo je pripomogla k zmanjšanju medsebojne zadolženosti poslovnih subjektov. Uporaba faktoringa, ki omogoča zelo kratek rok poplačila terjatev, pa se vedno bolj povečuje. Področje plačilne discipline v Sloveniji urejajo predvsem Zakon o preprečevanju zamud pri plačilih, Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju ter Kodeks poslovnofinančnih načel. Kljub temu pa je plačilna nedisciplina še vedno zelo razširjen pojav. Čeprav primerjava pravočasnih plačnikov podjetij kaže, da je delež teh nad evropskim povprečjem, se stanje v zadnjih letih ni bistveno izboljšalo. Primerjava plačilnih navad Slovenije in Hrvaške kaže, da se obe državi srečujeta s težavo dolgoročnih neplačanih obveznosti. Pošta Slovenije posveča obvladovanju terjatev in kreditnega tveganja posebno pozornost. Največji delež predstavljajo zamude plačil do 30 dni, skupna vrednost terjatev pa se je zadnja leta nekoliko povečevala. Čeprav stanje ni skrb vzbujajoče, je pa vsekakor potreben ustrezen nadaljnji nadzor nad terjatvami, s ciljem zmanjševanja skupne vrednosti terjatev.
Keywords: terjatve, kreditno tveganje, plačilna disciplina, izterjava.
Published: 19.12.2017; Views: 678; Downloads: 64
.pdf Full text (1,12 MB)

6.
Učinkoviti modeli izterjave zapadlih terjatev v socialno varstvenih zavodih
Martina Vogrin, 2017, master's thesis

Abstract: Plačilna nedisciplina je globoko vraščena v slovenski družbi in poslovni praksi, njene posledice pa postajajo vse bolj usodne, saj so z njo povezani najosnovnejši problemi slovenske ekonomije. Zaradi plačilne nediscipline imajo težave tudi socialno varstveni zavodi, predvsem s predpostavljanjem svojega finančnega stanja, to pa posledično pomeni, da manj vlagajo v širitev poslovanja in prosperiteto. Zavodi želijo biti dobri, uspešni in imeti dober poslovni izid. Za likvidnost zavoda je potrebno pravočasno pridobivanje denarnih sredstev iz zapadlih terjatev. Razplet navedenega osnovnega vprašanja pa se zgodi vedno v okviru določenega veljavnega pravnega reda. V večji meri to velja za neprostovoljno izpolnitev, v okviru katere upnik za uveljavitev svoje terjatve na način v skladu z veljavnim pravnim redom potrebuje posredovanje sodišča. V prvem delu magistrske naloge smo predstavili terjatve in plačilno nedisciplino v socialno varstvenih zavodih, spremljanje terjatev do kupcev, proces in metode izvensodne izterjave terjatev, izvršbo in sodne postopke, konflikte in stres, pri katerih se srečujejo zaposleni v izterjavi, učinkovitost in posledice izterjave; v aplikativnem delu magistrskega dela pa smo naredili še analizo izterjave zapadlih terjatev v socialno varstvenih zavodih po Sloveniji. Ob sprejemu v institucionalno varstvo je potrebna večja pozornost pri pridobivanju podatkov, spremljanje odprtih terjatev in hiter odziv, veliko sodelovanja med socialno, finančno in pravno službo ter na ravni države hitrejše delovanje sodišč, kot tudi nujna sprememba zakonodaje na področju dedovanja.
Keywords: plačilna nedisciplina, terjatve, izterjava dolgov, socialno varstveni zavodi, konflikti.
Published: 13.07.2017; Views: 625; Downloads: 136
.pdf Full text (4,09 MB)

7.
IZVRŠILNI IN STEČAJNI POSTOPEK Z VIDIKA INSOLVENTEGA DOLŽNIKA
Primož Punčuh, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo predstavi možne postopke in načine predsodne in sodne izterjave ter spopadanje s problemom neplačništva. Natančno obravnava celotni izvršilni postopek in možnosti za izterjavo. V drugem delu obravana pogoje za začetek stečaja in sam stečajni postopek. Predstavijo se prednosti in slabosti izvršilnega in stečajnega postopka z vidika prezadolžene fizične osebe. Za prezadolženega dolžnika se prikaže, kdaj in zakaj je potrebno začeti stečajni postopek in kakšne so posledice ter prednosti, ki jih prinaša.
Keywords: Izterjava, izvršilni postopek, insolventnost, osebni stečaj.
Published: 27.03.2017; Views: 727; Downloads: 163
.pdf Full text (2,24 MB)

8.
Socialni in delovnopravni vidik osebnega stečaja potrošnika
Nataša Breznik Irgolič, 2016, master's thesis/paper

Abstract: Na stečaj potrošnikov je potrebno gledati z več vidikov. Prezadolženost ni le osebna izkušnja dolžnika, temveč je tudi družbeni problem, odvisen od makroekonomskih dejavnikov. Prezadolženost je tako posledica mnogih objektivnih in subjektivnih okoliščin, s katerimi se je srečal dolžnik. Kadar insolventnost povzroči odvzemanje stanovanjskih nepremičnin, zdravstvene težave ali nezaposlenost, je obveznost socialne države, da pomaga dolžniku. Vloga socialne države je zaščititi dolžnika in enakomerno porazdeliti izgube med upnike, dolžnike in državo. Socialna država nase prevzame obveznosti zagotavljanja temeljnih eksistencialnih potreb svojih državljanov, z vidika osebnega stečaja potrošnikov pa mora vzpostaviti določeno mero humanosti do dolžnika in mu omogočiti minimalne pogoje za dostojno življenje ne glede na odgovornost za dolgove. V postopku stečaja potrošnikov je potrebno spoštovati človekovo dostojanstvo. Po eni strani delovanje trga delovne sile vpliva na postopke osebnih stečajev, po drugi strani pa postopki osebnih stečajev vplivajo na delovanje trga delovne sile. Prezadolženost lahko povzroči zdravstvene težave in zdravstvene težave lahko povzročijo prezadolženost. Pri odpravi ali omilitvi posledic prezadolženosti imajo poleg postopka osebnega stečaja in odpusta obveznosti pomembno vlogo tudi pravice socialnega varstva. Tako je postopek osebnega stečaja instrument socialne države, ki se prepleta z drugimi instrumenti socialne države. Država mora določiti, kako primerno razdeliti socialnozavarovalno funkcijo osebnega stečaja potrošnikov in ostalih socialnih zavarovanj. Le celovit sistem socialne varnosti lahko omogoči nov začetek in rehabilitacijo dolžnikov. Na splošno velja, da države, ki imajo dokaj močan sistem socialne varnosti, imajo slabšo zaščito v stečajnem pravu in nasprotno, države z radodarnim odpustom dolgov v stečajnem postopku (zlasti ZDA) imajo bolj omejen sistem socialne varnosti. Vendar se ureditve postopkov stečaja potrošnikov med seboj približujejo in posnemajo, se soočajo s podobnimi težavami, so posledice kulturnih, političnih in zgodovinskih dejavnikov in nimajo zgolj socialne funkcije, zato imajo tudi sistemi z visoko zaščito socialne varnosti, lahko dobro zaščito v stečajnem pravu potrošnikov. ZDA z zelo liberalnim postopkom stečaja potrošnikov imajo zaradi slabih socialnih zavarovanj (zlasti zdravstvenega) posebej poudarjeno vlogo stečaja potrošnikov na področju socialne varnosti. Stečaj potrošnikov na Hrvaškem ima poudarjeno vlogo v zaščiti človekovega dostojanstva in socialni varnosti stečajnega dolžnika in ima kar nekaj ustreznih rešitev problemov, s katerimi se bo morala v prihodnje soočiti tudi Republika Slovenija. Zaposlitev stečajnega dolžnika v postopku osebnega stečaja je pomembna za upnike, ker dolžnik s prejemki iz delovnega razmerja lahko ustvarja stečajno maso. Pomembna pa je tudi pri omogočanju rehabilitacije dolžnika, ki bi jo naj nudil osebni stečaj. Dejansko stanje v postopkih osebnih stečajev pa kaže, da je majhno število stečajnih dolžnikov zaposlenih oziroma na podlagi zaposlitve prejemajo le minimalno plačo. Nedvomno obstajajo možnosti, kako povišati število zaposlenih stečajnih dolžnikov, ostaja pa vprašanje, katere bi bile najprimernejše. Pri motivaciji iskanja zaposlitve in dela je za stečajnega dolžnika pomemben kriterij, kateri prejemki iz delovnega razmerja in v kakšni višini bodo izvzeti iz stečajne mase. V zvezi s tem se v praksi pojavlja več dilem, zlasti o izplačilih stroškov v zvezi z delom. Da se lahko doseže namen postopka osebnega stečaja in odpusta obveznosti, je potrebno zaščititi plače in druge prejemke iz delovnega razmerja pred izterjavo v obsegu potrebnem za preživljanje delavca in njegove družine.
Keywords: Osebni stečaj, potrošnik, socialna varnost, delavec, delodajalec, stečajna masa, plača, plačilo, izterjava prejemkov.
Published: 10.12.2016; Views: 1033; Downloads: 94
.pdf Full text (1,58 MB)

9.
DAVČNA IZVRŠBA NA DOLŽNIKOVO NEPREMIČNO PREMOŽENJE
Tatjana Lešnik, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Davek mora davčni zavezanec plačati v roku, ki je določen z zakoni o obdavčenju. V kolikor tega ne stori in plačilo davčne obveznosti ni bilo zavarovano tako, da bi se upnik, torej davčni organ, lahko poplačal iz zavarovanja, začne davčni organ davčno izvršbo. Davčna izvršba je poseben upravni postopek, ki ga ureja Zakon o davčnem postopku (ZDavP-2). Davčno izvršbo opravlja Finančna uprava Republike Slovenije (FURS). Davčna izvršba je skrajni ukrep, ki ga FURS uporabi, če davčni dolžnik svojih denarnih obveznosti ne poravna v rokih, predpisanih za prostovoljno izpolnitev. Postopek davčne izvršbe se začne z izdajo sklepa o izvršbi. Če izvršba na dolžnikove denarne prejemke, denarna sredstva pri bankah in hranilnicah, denarne terjatve, premično premoženje ali vrednostne papirje ni uspešna, FURS predlaga izvršbo na dolžnikove nepremičnine, deleže v družbah ali premoženjske pravice. Predlog za vložitev izvršbe posreduje državnemu pravobranilstvu, ki zastopa državne organe pred sodišči, pri čemer postopek izvršbe skladno z določili Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) opravi sodišče. Glede na to, da gre pri izvršbi za poseg v pravice in premoženje dolžnika, uporabi davčni organ davčno izvršbo kot skrajni ukrep za poplačilo terjatev. Da gre za skrajni ukrep, s katerim naj bi se dosegla in/ali zagotovila izterjava davkov iz premoženja dolžnika, izhaja iz določb ZDavP-2, ki določajo, da je pogoj za izvršbo na dolžnikovo nepremično premoženje dejstvo, da davkov iz drugega dolžnikovega premoženja ni bilo mogoče izterjati. Davčna izvršba na nepremičnine predstavlja za davčni organ dokaj zapleten, predvsem pa dolgotrajen proces. Ne glede na to, pa mora davčni organ uporabiti vse zakonske možnosti, da izterja davčni dolg od davčnega dolžnika, vključno z ukrepom posega na njegovo nepremično premoženje. Pri opravljanju davčne izvršbe je davčni organ dolžan spoštovati osebno dostojanstvo zavezanca za davek, ki dolguje davek, in poskrbeti, da je izvršba za dolžnika čim manj neugodna.
Keywords: Davek, zavezanec za davek/davčni zavezanec, davčni postopek, davčna izvršba, predmet davčne izvršbe, davčni dolg, izterjava dolga, izvršilni postopek, izvršba, nepremično premoženje.
Published: 18.11.2016; Views: 1567; Downloads: 147
.pdf Full text (453,80 KB)

10.
INSTRUMENTI ZAVAROVANJA TERJATEV IN PROCES IZTERJAVE ZAPADLIH TERJATEV
Klara Slemenik, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Plačilna disciplina je vse od pojava finančne in gospodarske krize velik problem slovenskega gospodarstva, saj veliko podjetnikov obravnava plačilno nedisciplino kot povsem običajen pojav na trgu. Podjetja se lahko zaradi neporavnanih terjatev znajdejo v težavah z likvidnostjo in s tem posledično sami postanejo dolžniki, kar lahko sproži domino učinek. Zato je za uspešno poslovanje podjetja pomembno, da dobro upravlja s svojimi terjatvami. Pomembno je tudi, da se podjetniki pred sklepanjem poslov seznanijo tudi z morebitnim tveganjem in z vsemi instrumenti zavarovanja, s katerimi lahko to tveganje obvladujejo. V kolikor podjetja nimajo kvalificiranega kadra ali iz morebitnih drugih razlogov njihovo upravljanje s terjatvami ni učinkovito, lahko pomoč poiščejo pri eni izmed mnogih organizacij, katerih dejavnost je izterjava dolgov. V diplomskem delu bom predstavila vse možne instrumente zavarovanja terjatev in proces izterjave. Na primeru obravnavanega podjetja bom raziskala, kako upravljajo s terjatvami in kako plačilna nedisciplina vpliva na poslovanje podjetja. Po analizi pridobljenih podatkov bom podala morebitne predloge za izboljšanje.
Keywords: plačilna nedisciplina, terjatve, upravljanje s terjatvami, instrumenti zavarovanja, izterjava dolgov
Published: 07.11.2016; Views: 887; Downloads: 118
.pdf Full text (1,58 MB)

Search done in 0.24 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica