| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 5 / 5
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
PREVZEMI IN IZTISNITVE MANJŠINSKIH DELNIČARJEV
Urban Gošnik, 2010, undergraduate thesis

Abstract: V diplomski nalogi sem predstavil teoretični okvir prevzemov ter delovanja in sestave delniških družb. Nadalje so predstavljene pravice delničarjev, ki jih le-ti uživajo na osnovi lastništva delnic. Znotraj pravic vseh delničarjev se pojavlja manjša skupina ljudi, ki pa zaradi premajhnega deleža glasovalnih pravic ne morejo vplivati na odločitve v družbi, čeprav jih te odločitve prizadenejo. Končno so predstavljene možnosti, ki jih imajo manjšinski delničarji za zavarovanje svojih interesov nasploh, pa tudi postopek iztisnitve in izstopa malih delničarjev iz družbe in njihove možnosti za dosego ustrezne višine denarne odpravnine.
Keywords: prevzemi, motivi, vrste prevzemov, posledice prevzemov, delniške družbe, organi, pravice delničarjev, manjšinski delničarji, pravice manjšinskih delničarjev, iztisnitev, izstop
Published: 26.08.2010; Views: 2536; Downloads: 679
.pdf Full text (998,80 KB)

2.
PRENOS POSLOVNEGA DELEŽA V DRUŽBI Z OMEJENO ODGOVORNOSTJO (D.O.O.) - KORPORACIJSKI IN DAVČNI VIDIK
Špela Urh, 2015, undergraduate thesis

Abstract: Družba z omejeno odgovornostjo je po svoji naravi kapitalska družba. Osnovni kapital sestavljajo osnovni vložki družbenikov. Zanjo je značilna fleksibilnost: pogodbena svoboda pri urejanju medsebojnih razmerij med družbeniki, preprosto upravljanje družbe, omejena odgovornost družbenikov za dolgove, predpisani minimalni osnovni kapital in razmeroma preprosta sprememba družbenikov (izključitev, izstop). Družba z omejeno odgovornostjo se ustanovi z družbeno pogodbo. Status pravne osebe pridobi šele z vpisom v sodni register. Minimalni osnovni kapital je7500 € in je sestavljen iz osnovnih vložkov. Družbenik ima pravico do deleža pri bilančnem dobičku. Temeljna obveznost družbenikov sta obveznost vplačila osnovnega vložka in obveznost ohranjanja osnovnega kapitala. Poslovni delež je izražen v ulomku ali v odstotku in predstavlja skupnost pravic in obveznosti, ki jih ima družbenik na podlagi osnovnega vložka.Enak pomen ima tudi delnica pri d.d.. vendar je razlika med poslovnim deležem in delnico predvsem v tem, da se poslovni deleži ne smejo izdati kot vrednostni papirji. Družba lahko družbeniku izda le potrdilo, da je imetnik poslovnega deleža. S poslovnim deležem lahko razpolagamo (proda, podari, zastavi, predmet dedovanja). Torej če družbenik odsvoji poslovni delež po vrednosti, ki je višja od njegove nabavne vrednosti, ustvari kapitalski dobiček. Kapitalski dobiček pa je premet obdavčitve.Obvezna organa družbe sta poslovodja (direktor) in skupščina.
Keywords: družba z omejeno odgovornostjo, poslovni delež, kapitalski dobiček, prenos poslovnega deleža, osnovni kapital, izstop, izključitev družbenika
Published: 02.12.2015; Views: 3372; Downloads: 794
.pdf Full text (841,78 KB)

3.
PRAVNI VIDIKI IZSTOPA DRŽAVE ČLANICE IZ EVROPSKE UNIJE IN IZSTOPA IZ EVRSKEGA OBMOČJA
Tina Lisac, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Namen diplomskega dela je raziskati, kakšne so pravne možnosti za izstop države članice iz EU in izstop države članice iz evrskega območja. Vse do leta 2009, ko je v veljavo stopila Lizbonska pogodba in uvedla 50. člen PEU, možnost izstopa države članice iz EU ni bila nikjer jasno urejena. Po uvedbi izstopne klavzule pa ni več nobenega dvoma, ali je izstop iz EU mogoč ali ne. Primer izstopa iz EU pa se bo morebiti zgodil v bližnji prihodnosti, saj so v Združenem kraljestvu 23. junija 2016 volivci na zgodovinskem referendumu glasovali za izstop iz EU. Referendum sicer pravno ni zavezujoč, je pa zdaj že bivši premier David Cameron obljubil, da bodo spoštovali odločitev izbrano na referendumu. Izstop iz EU pa lahko tako državi, ki izstopa, kot tudi sami EU prinese veliko škodljivih posledic. Pojavijo se vprašanja glede vpliva na trg, gospodarstvo, kot tudi glede tega, kakšni bodo odnosi med državami po izstopu države članice iz EU. Ne smemo pa pozabiti niti na vprašanja s področja zaposlovanja, zdravstva, varstva potnikov v letalskem prometu, kmetijstva, pravice potrošnikov, itd. Kakšne bodo dejanske posledice izstopa je odvisno tudi od uspešnosti dveletnih pogajanj med EU in državo članico, ki želi izstopiti. Na to pa vplivajo tudi geografska lega države članice, velikost in gospodarska moč. Drugače pa je v primeru manjše, gospodarsko šibkejše države, ki bi si verjetno težko sploh privoščila razmišljati o izstopu iz EU, ne toliko zaradi samega procesa kot zaradi samih posledic na politične odnose, gospodarstvo in vsa prej omenjena področja. V primeru Združenega kraljestva bi izpostavila, da Združeno kraljestvo ni v evrskem območju, torej njihov izstop iz EU, ne bo hkrati tudi izstop iz evrskega območja, kar delno olajša stvari. V diplomskem delu pa so raziskane tudi različne možnosti izstopa države članice iz evrskega območja. Izstop iz evrskega območja v pogodbah EU ni predviden, zato se poraja vprašanje, če je sploh mogoč brez sočasnega izstopa država članice iz EU. Pravno najbolj mogoča rešitev je, da bi država članica, če bi želela izstopiti iz evrskega območja, morala izstopiti iz EU kot celote. Seveda obstaja tudi teoretična možnost spremembe obstoječih pogodb, ki je bolj malo verjetna, ker je za spremembo potrebno soglasje države članice. V grški krizi leta 2015, ko je Grčiji ponovno grozil stečaj, pa se je pojavilo tudi vprašanje, ali imajo države članice pravico izključiti državo, ki huje krši pravila EU, iz evrskega območja. Dunajska konvencija o pravu mednarodnih pogodb v 60. členu predvideva to možnost, a je Sodišče EU že večkrat razsodilo, da se kršitve pogodb EU rešujejo znotraj samih pogodb EU in ne po mednarodnem pravu. Te pa predvidevajo le denarne sankcije, ki v primeru Grčije nimajo več smisla. Prisilni izstop države članice iz evrskega območja trenutno ni mogoč.
Keywords: izstop iz EU, izstop iz evrskega območja, izključitev iz evrskega območja, Ekonomska in monetarna unija, posledice izstopa iz EU, posledice izstopa iz evrskega območja, Pakt stabilnosti in rasti, Grexit, Brexit
Published: 15.09.2016; Views: 1366; Downloads: 336
.pdf Full text (962,20 KB)

4.
Brexit - odraz želje volivcev po povrnitvi suverenosti
Andreja Petrič, 2018, master's thesis

Abstract: Namen tega magistrskega dela je raziskati, kaj se dogaja z moderno nacionalno državo in konceptom suverenosti in samoodločbe. V svetu in v Evropi je danes vse več narodov, ki si želijo samostojnosti oziroma odcepitve bodisi od držav, v katerih živijo, bodisi od naddržav, katerim pripadajo. Najbolj aktualen primer je izstop Združenega kraljestva Velike Britanije in Severne Irske iz Evropske unije (EU) (brexit ). To bo prvi izstop iz EU, saj do uvedbe Lizbonske pogodbe leta 2009 možnost izstopa države članice iz EU ni bila nikjer jasno urejena. Po uvedbi izstopne klavzule pa ni več nobenega dvoma, ali je izstop iz EU mogoč ali ne. Zato magistrsko delo podrobno analizira, kaj bo prinesla sprožitev člena 50 Pogodbe o Evropski uniji (PEU) in razčleni postopek izstopa Združenega kraljestva iz EU. Osredotoči se na bodoče odnose med Združenim kraljestvom in EU ter predstavi različne možne oblike sodelovanja med Združenim kraljestvom in EU po izstopu; razišče vpliv referenduma o neodvisnosti na odnose in razmerja med različnimi skupnostmi in narodi znotraj Združenega kraljestva; prihodnost Združenega kraljestva kot zvezne države in ponovna prizadevanja Škotov za državnost in neodvisnost ter morebitno združitev Severne Irske z južno sosedo Irsko. Vleče vzporednice med “osamosvajanjem” Britanije, odcepitvijo Slovenije od bivše Socialistične federativne republike Jugoslavije , odhodom danske avtonomne pokrajine Grenlandije iz EU ter primerja njihove izkušnje in uporabo pravice do samoodločbe. Delo torej obravnava eno izmed trenutno najbolj aktualnih tem na svetovni ravni, ki bo nedvomno vplivala na usodo in razvoj številnih narodov.
Keywords: pravica do samoodločbe, suverenost, narod, neodvisnost, Evropska unija, brexit, Slovenija, Grenlandija, Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske, Lizbonska pogodba, člen 50 PEU, izstop iz EU
Published: 28.05.2018; Views: 545; Downloads: 138
.pdf Full text (1,20 MB)

5.
Pravica države članice do izstopa iz Evropske unije
Marija Hristovska, 2019, master's thesis

Abstract: V magistrskem delu predstavljamo pravico države članice do izstopa iz Evropske unije. V prvem delu se seznanjamo s temeljnimi pogodbami Evropske unije, njenega delovanja ter njenimi institucijami. V nadaljevanju opredelimo članstvo v Evropski uniji, pristopna pogajanja in postopek vstopa. Predstavimo klavzulo za izstop države članice iz Evropske unije, ki je bila uvedena z Lizbonsko pogodbo ter podrobneje pregledamo in pojasnimo 50. člen Pogodbe o Evropski uniji. Pojasnimo postopek izstopa iz Evropske unije in vloge njenih institucij pri izstopu v skladu s 50. členom Pogodbe o Evropski uniji. V drugem delu magistrske naloge se osredotočamo na aktualni primer izstopa Združenega kraljestva iz Evropske unije. Predstavljamo odnos med Združenim kraljestvom in Evropsko unijo skozi leta in pot Združenega kraljestva do referenduma ter nato do sklicevanja na izstopno klavzulo. Analiziramo vplive in vzroke, ki so pripeljali do izstopa Združenega kraljestva ter analiziramo rezultate iz referenduma o izstopu. V nadaljevanju se osredotočamo na posledice, ki jih bo prinesel izstop Združenega kraljestva in analiziramo možne prihodnje scenarije za odnos med Evropsko unijo in Združenim kraljestvom. Raziščemo kako bo izstop vplival na proračun Evropske unije in orišemo potek pogajanj o finančni poravnavi. Opredelimo pravice državljanov Združenega kraljestva in Evropske unije, ki izhajajo iz osnutka sporazuma o izstopu Združenega kraljestva ter tveganje izgube določenih pravic. Nazadnje analiziramo trgovino med Združenim kraljestvom in Evropsko unijo in pregledamo možne scenarije o njihovem prihodnjem trgovinskem odnosu.
Keywords: izstop iz EU, brexit, izstop Združenega kraljestva, pravica do izstopa, 50. člen PEU, Lizbonska pogodba
Published: 18.03.2019; Views: 504; Downloads: 115
.pdf Full text (1,25 MB)

Search done in 0.07 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica