| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 7 / 7
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
PRIMORSKI SLOVENCI MED ITALIJO IN ARGENTINO
Miha Zobec, 2011, undergraduate thesis

Abstract: Delo obravnava problem izseljevanja primorskih Slovencev v Argentino v času med vojnama. Gre za obdobje, ko je Slovensko primorje z rapalsko pogodbo, sklenjeno med Kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev in Kraljevino Italijo, leta 1920 prešlo v okvir italijanske države. Fašistično nasilje, ki je izbruhnilo že kmalu po prvi svetovni vojni, je povzročilo selitve prebivalstva s tega območja. Po vzponu na oblast leta 1922 se je to spremenilo v uradno državno politiko zatiranja slovenske in hrvaške manjšine priključene Julijske krajine in prišlo je do še obsežnejših migracij. Najprej so bili prizadeti tisti, ki so imeli državne službe, kot so bili učitelji ali železničarji, ki jih je italijanska država razselila po notranjosti Apeninskega polotoka, zato da bi se izgubili med italijansko množico in da bi italijanizacija novo pridobljenega območja hitreje stekla. Podobna usoda je doletela pripadnike svobodnih poklicev (npr. večje trgovce, bankirje, odvetnike…) slovenskega in hrvaškega rodu. Množična migracija je imela dokaj enakomeren in kontinuiran tok od začetka dvajsetih pa do začetka tridesetih let, ko je prišlo do združevanja družin, vendar pa je vrhunec dosegla med letoma 1927 in 1929 (z viškom prav leta 1928), ko je fašistično zatiranje postalo najhujše. Samo v Argentino je emigriralo 15.000 ljudi, potem pa se jim je na podlagi združevanja družin pridružilo še 7000, kar pomeni da se je skupno izselilo 23.000 ljudi. Prvi del naloge postavlja v ospredje problem izseljevanja v Argentino iz Julijske krajine, pri čemer obravnava tako vidik vzročnosti (zakaj so se selili v Argentini) kot kvantitativni pregled selitev. Drugi del pa se postavlja na argentinska tla in govori o prihodu primorskih Slovencev v Argentino proti koncu dvajsetih in v začetku tridesetih let, ko so v deželi zavladale avtoritarne oblike vladavine, podobne italijanskemu fašizmu, ki so ga izseljenci izkusili že doma.
Keywords: izseljevanje, Julijska krajina, fašizem, korespondenca, skupnost, izseljenska društva, izseljenski tisk, Argentina, integracija.
Published: 18.05.2011; Views: 3326; Downloads: 278
.pdf Full text (1,92 MB)

2.
VELIKA LAKOTA NA IRSKEM
Romina Dobnik, 2011, undergraduate thesis

Abstract: POVZETEK Namen tega diplomskega dela je bil raziskati vzroke, potek in posledice velike lakote na Irskem, ki je trajala od leta 1845 do leta 1849. Najprej smo analizirali politično, družbeno in gospodarsko situacijo na Irskem pred letom 1845. V nadaljevanju smo podrobneje opredelili vzroke za nastanek krompirjeve gnilobe in pogoje za širjenje te bolezni ter analizirali odziv angleške vlade na pojav te bolezni na Irskem. Glavna oblika pomoči so postala javna dela, za katera pa se je kmalu izkazalo, da so neustrezna. Raziskali in orisali smo obseg stradanja in bolezni, ki so se pojavile kot posledica lakote. Opredelili smo vzroke za spremembo vladne politike pomoči in posledično vzpostavitev jušnih kuhinj ter analizirali vlogo zasebne dobrodelnosti pri lajšanju lakote. Na koncu smo se osredotočili na zadnja leta lakote in orisali prepuščenost Irske sami sebi, množične deložacije Ircev ter množično izseljevanje. Opredelili in analizirali smo posledice, ki jih je velika lakota prinesla Irski.
Keywords: Ključne besede: krompirjeva gniloba, politika pomoči, javna dela, bolezni, jušne kuhinje, zasebna dobrodelna dejavnost, deložacije, izseljevanje.
Published: 17.03.2011; Views: 2998; Downloads: 130
.pdf Full text (1,81 MB)

3.
BITI ARGENTINEC IN ŽIVETI DOMA
Miha Zobec, 2011, undergraduate thesis

Abstract: Osrednja tema pričujoče naloge je razgrniti določene razsežnosti izseljevanja z območja Slovenskega primorja v času med svetovnima vojnama. Delo izhaja iz spoznanja, da je fenomen migracij potrebno osvetljevati z mnogoterih zornih kotov in da so pristopi, ki poudarjajo zgolj odzivanje individuumov na zahteve družbene strukture, pomanjkljivi in neustrezni. Pozornost je tako posvečena zlasti novim pogledom, ki v ospredje postavljajo fluidnost družbenih vplivov, ki se vzpostavljajo v vmesnem prostoru med zahtevami globalnih determinant in možnostmi vsakdana. Redukcija na mehanične vplive od zunaj bi migracijo zožila na dejavnike privlaka in potiska (znane kot pull/push) in bi razloge za selitve poenostavljeno iskala bodisi v povpraševanju po delovni sili v ciljni deželi, boljših zaslužkih (dejavniki privlaka) ali lakotah, neugodnih letinah, neusklajenem razmerju med centrom in periferijo (dejavniki potiska) in še drugimi podobnimi, vselej zunanjimi razlogi. Naloga pa si prizadeva prikazati, da je tovrstna perspektiva nezadostna in da že ob vprašanju izseljevanja v času do prve svetovne vojne ravno tako maliči kot pojasnjuje stvarnost. Drugi del naloge je posvečen vprašanju vključevanja izseljencev v argentinsko okolje in ohranjanju stikov z domačimi. Pozornost je tu prav tako namenjena dogajanju na mikro ravni, v ospredje je zato postavljeno ozadje družine, ki je, četudi razpršena po različnih koncih sveta (domači vasi Pliskovica, ki je bila najprej v Italiji, nato v Jugoslaviji; drugi družinski člani pa so bili v Franciji in Argentini) nenehno ohranjala stike.
Keywords: izseljevanje, fašizem, Argentina, mikro pogled, korespondenca, družinske mreže, asimilacija, skupnost, samota.
Published: 18.05.2011; Views: 2214; Downloads: 152
.pdf Full text (3,26 MB)

4.
5.
Izseljevanje iz Prekmurja v obdobju med letoma 1934 in 1941 v luči izbranih časnikov
Dejvid Balek, 2017, master's thesis

Abstract: Magistrsko delo predstavlja izseljevanje iz Prekmurja, pri čemer se osredotoča na obdobje med 9. oktobrom 1934 in 6. aprilom 1941. Izseljevanje so Prekmurci dojemali kot eno izmed možnosti za boljši način življenja. Razlogi za izselitev so bili različni, prevladovali pa so ekonomski. Izseljevanje je postalo del vsakdana Prekmurcev in je kmalu preraslo okvire zgolj socialnega problema. Izseljenci so se med seboj razlikovali glede na kraj izselitve ter čas njihove odsotnosti. Izseljevanje je imelo nekatere pozitivne posledice, npr. večanje kupne moči prebivalstva, ter nekatere negativne posledice, kot je pojav nelegalne trgovine z devizami. Osnovo temu delu predstavlja pregled časopisnih člankov iz časnikov Jutro, Murska krajina, Slovenec in Mladi Prekmurec. Zaradi večje objektivnosti so ugotovitve podprte še s pomočjo strokovne literature.
Keywords: Izseljevanje, sezonsko delo, Prekmurje, druga svetovna vojna, Aleksander I.
Published: 18.07.2017; Views: 324; Downloads: 88
.pdf Full text (1,64 MB)

6.
Življenje v tujini: primerjava nekaterih vidikov duševnega zdravja in zadovoljstva z življenjem Slovencev, ki živijo v Nemčiji, in Slovencev, ki živijo v Sloveniji
Anemari Meznarič, 2019, master's thesis

Abstract: Namen magistrskega dela je bil raziskati in primerjati nekatere vidike duševnega zdravja in zadovoljstva z življenjem med slovenskimi izseljenci v Nemčijo in Slovenci, ki živijo v Sloveniji. V raziskavo je bilo vključenih 390 oseb, od tega 214 slovenskih izseljencev v Nemčijo in 176 Slovencev, ki živijo v Sloveniji. Vsi so bili stari med 20 in 74 let. Vprašalnik, ki so ga izpolnjevali udeleženci, je bil sestavljen iz samoocenjevalne lestvice anksioznosti (SAS), samoocenjevalne lestvice depresivnosti (SDS) in lestvice zadovoljstva z življenjem (SWLS). Statistične analize so pokazale, da glede na izseljenstvo obstajajo statistično pomembne razlike v anksioznosti. Višjo raven anksioznosti so izražali Slovenci, ki živijo v Sloveniji, kar ni v skladu z našo predpostavko. Pri izraženosti depresivnosti in zadovoljstva z življenjem ni statistično pomembnih razlik. Pri pogostosti stikov Slovencev, ki živijo v Nemčiji, včlanjenosti v slovenska društva v Nemčiji in udeleževanju slovenskih dogodkov v Nemčiji tudi ni bilo statistično pomembnih razlik. Prav tako se niso pokazale statistično pomembne razlike pri postavkah, kjer sta bila preverjana duševno zdravje in zadovoljstvo z življenjem Slovencev, ki živijo v Nemčiji, glede na znanje nemščine, kjer se je sicer pokazalo višje zadovoljstvo z življenjem, nižji rezultati pa so bili doseženi na lestvicah anksioznosti in depresivnosti pri tistih, ki so svoje znanje nemščine ocenili na ravni C1.
Keywords: duševno zdravje izseljencev, depresija, anksioznost, zadovoljstvo z življenjem, izseljevanje
Published: 02.08.2019; Views: 429; Downloads: 41
.pdf Full text (1,31 MB)

7.
Kulturna dediščina in strpnost
Barbara Lečnik, 2019, professional article

Abstract: Pričujoč članek v sklopu projekta Escape (Interreg SI-HU) je predstavitev dediščine kot pomnika preteklosti, ki je znatno zaznamoval tako slovenski kot čezmejni prostor. Prav tako želi osvetliti razsežnosti odnosa do dediščine, ki mu je mogoče slediti na vsakem koraku. Članek je razdeljen na tri sklope. Prvi sklop obravnava projekt Escape in pet tematskih sklopov v povezavi z dediščino na medregionalnem območju, ki predstavljajo pet čezmejnih turističnih produktov – pobegov, vključenih v projekt Escape. Drugi sklop se tematsko navezuje na zadnji tematski sklop, Pobeg v zgodovino izseljevanja, ki natančneje obravnava povezavo izseljevanja in kulturne dediščine na medregionalnem območju na vzorčnem primeru vasi Žepovci (EŠD 28167). Tretji sklop vsebuje seznam enot dediščine v območju vasi Žepovci.
Keywords: kulturna dediščina, strpnost, izseljevanje, Žepovci, Escape
Published: 13.06.2019; Views: 328; Downloads: 21
.pdf Full text (16,13 MB)

Search done in 0.13 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica