1. Izročitev premične stvari v posest z namenom prenosa lastninske praviceNeža Peternelj, 2015, undergraduate thesis Abstract: V diplomski nalogi z naslovom Izročitev premične stvari v posest z namenom prenosa lastninske pravice, bom predstavila pomen izročitve, ki jo le-ta predstavlja pri prenosu lastninske pravice na premičninskem področju. Izročitev predstavlja zadnje dejanje, ki je potrebno, da lastninska pravica na stvari preide.
Na začetku bom najprej predstavila razlike med lastninsko pravico in posestjo ter ju prikazala kot dva instituta, ki zahtevata strogo ločevanje. Lastninsko pravno razmerje bom opredelila kot temeljno stvarnopravno razmerje in prikazala razlike med prenosom lastninske pravice na premičninskem in nepremičninskem področju.
Diplomska naloga nadalje povzema vse predpostavke, ki morajo biti izpolnjene, da lastninska pravica sploh lahko preide. Tako so predstavljeni: zavezovalni pravni posel, razpolagalni pravni posel, razpolagalna sposobnost odsvojitelja ter drugi pogoji, ki jih določa zakon. Dotaknila se bom tudi primera pridobitve lastninske pravice od razpolagalno nesposobne osebe in predstavila pogoje, ki morajo biti izpolnjeni, da lastninska pravica vseeno preide kljub pomanjkanju ene izmed predpostavk.
Poudarek diplomske naloge je na izročitvi. Dejanska izročitev predstavlja pravilo, ki pozna tudi nekaj izjem. V nalogi bo izpostavljeno, da dejanska izročitev v nekaterih primerih ne bi bila praktična in bi predstavljala prevelik formalizem, s čimer bi zavirala potrebo po hitrejšem prometu s premičninami, ki ga narekuje današnja družba. Vsako od izjem bom natančno predstavila, nekatere bom podprla tudi s sodno prakso.
Keywords: lastninska pravica, posest, premična stvar, nepremična stvar, izročitev, pridobitev, prenos, prenosnik, pridobitelj
Published in DKUM: 22.04.2016; Views: 1479; Downloads: 166
 Full text (692,57 KB) |
2. International criminal cooperation extradition and surrender procedures - modern trends and problemsMiha Šepec, 2013, review article Abstract: Purpose:
The time when each country praised its own criminal repression and avoided cooperation with other countries has long past. Today criminal cooperation in Europe is at its peak and includes extradition and surrender procedures for criminal suspects, defendants and those accused of a criminal offence.
Although international cooperation and unification of procedural regulations is important for prosecution of international crimes, there are also dilemmas regarding the excessive uniformity of rules - especially when acts that safeguard human rights are adjusted on account of “effective and fast” cooperation.
It is the purpose of this article to explain the history, modern trends and possible problems that extradition and surrender procedures present in today’s criminal law cooperation in the countries of Central and Eastern Europe.
Methods:
The article is theoretical and practical in nature. Deductive, inductive and systematic methods of research are used to define the trends and problems of extradition and surrender procedures. The Comparative method is used to determine regulation restrictions and legal practice in other European countries.
Findings:
Extradition procedures are politically based cooperation, while surrender procedures are more of a judicial cooperation. Extradition procedures are slow, complex, ineffective but offer more legal guarantees to the suspect/defendant/ accused, while surrender procedures are fast, effective, based on the principle of trust and mutual recognition between countries of European Union, but offer less legal guarantees.
Research limitations / implications:
Findings here are important for law enforcement agents and judges. The article presents basic two approaches to criminal law cooperation regarding transfers of persons between countries. It also points out the basic dilemmas that both procedures present in today’s law practice and solutions on how to avoid these problems.
Originality/Value:
Institutions responsible for extradition or surrender procedures should take our concerns into considerations when they initiate or have to respond to an extradition or surrender demand or proposal.
Keywords: kazensko pravo, kazensko sodelovanje, izročitev, predaja, Evropska konvencija o izročitvi, predajni postopki, kazensko procesno pravo
Published in DKUM: 10.07.2015; Views: 1491; Downloads: 62
 Link to full text
This document has many files! More... |
3. IZROČILNA POGODBA NEKOČ IN DANESNuša Vrbnjak, 2015, undergraduate thesis Abstract: V diplomski nalogi smo izpostavili način prehoda premoženja za življenja, pogodbo o izročitvi in razdelitvi premoženja za življenja, ki ji skrajšano rečemo kar izročilna pogodba. Gre za stari pravni institut, s katerim so po navadi na kmetih izročali kmetije mlajšim generacijam oziroma določenemu potomcu, ki je kot lastnik in gospodar nadaljeval z delom na kmetiji.
Bistvo je v izročitvi premoženja, ki pa večkrat vsebuje določene zgovore – preužitek, s katerim si izročevalec zagotovi dostojen preostanek življenja. Prejemnik, ki je prejel vredno premoženje, je dolžan za prejeto tudi nekaj storiti, dati, zagotoviti, se nekako oddolžiti za to, kar mu je nekdo (izročevalec) dal. Če se prejemnik dogovorjenega ne drži, lahko pride do razveze izročilne pogodbe, za kar pa morajo obstajati tehtni razlogi.
Seveda izročilne pogodbe poznamo še danes. Zaradi najdenih primerkov izročilnih pogodb v domačem arhivu, se nam je zdelo zanimivo, da jih predstavimo v diplomski nalogi ter s tem prispevamo k ohranitvi tradicije, takratnega jezika, načina življenja. Tako smo vključili izročilno pogodbo iz leta 1888, za katero še ni bil značilen izraz izročilna pogodba, temveč prepodajna pogodba. Glede izročitve iste kmetije sledi izročilna pogodba iz leta 1941 in nato še izročilna pogodba iz leta 2005. V diplomski nalogi smo predstavili njihovo vsebino in jih na podlagi zakonske ureditve na posameznih delih primerjali.
Keywords: Izročitev premoženja, razdelitev premoženja, užitek, izročevalec, prejemnik.
Published in DKUM: 03.07.2015; Views: 2460; Downloads: 517
Full text (1,27 MB) |
4. Policijski vidik evropskega naloga za prijetje in predajo ter mednarodne tiralice : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Varnost in policijsko deloBlaž Pavlovič, 2014, undergraduate thesis Abstract: Iskanje oseb na mednarodnem nivoju spada v eno pomembnejših področij policijskega dela, ki se mu v preteklosti ni posvečalo velike pozornosti, v zadnjih letih pa iz dneva v dan pridobiva na svojem pomenu.
Novodobni pojavi, kot sta globalizacija in brisanje meja, so močno vplivali na razsežnosti kriminala, ki je postal vse bolj internacionalen. S tem je nastal varnostni deficit, ki ga je bilo potrebno nadomestiti z učinkovitimi ukrepi, kot so tesnejše in aktivnejše mednarodno sodelovanje, vzpostavitev učinkovitih sistemov za medsebojno sodelovanje, uveljavljanje novih metod dela ter oblikovanje in harmonizacija novih pravnih mehanizmov na obravnavanem področju.
V prvem delu diplomske naloge sta opisana instituta mednarodna tiralica in evropski nalog za prijetje in predajo ter njune bistvene razlike. Osrednji del zajema predstavitev služb v okviru policije, ki se na različnih nivojih ukvarjajo z iskanjem oseb na mednarodnem področju, in vseh faz policijskega dela, in sicer od prejema sodne odredbe za razpis iskanja do prijetja osebe in njene izročitve oziroma predaje. V zadnjem delu so predstavljene nekatere težave, s katerimi se policija srečuje pri opravljanju nalog na področju mednarodnega iskanja oseb in nekaj statističnih podatkov v zvezi z iskanimi osebami za obdobje zadnjih petih let.
Keywords: policija, policijsko delo, iskanje oseb, tiralice, mednarodno sodelovanje, izročitev, predaja, diplomske naloge
Published in DKUM: 27.03.2014; Views: 1929; Downloads: 598
Full text (1,03 MB) |
5. PRIDOBITEV LASTNINSKE PRAVICE NA PREMIČNINAHNik Žižek, 2013, undergraduate thesis Abstract: Vsak dan pridobivamo stvari na najrazličnejše načine bodisi s kupovanjem bodisi s pridobitvijo na podlagi zakona. Najpogosteje pridobivamo premičnine in pri tem niti ne vemo, kdaj točno pridobimo oziroma prenesemo lastninsko pravico na stvari, kakšne so posledice sklenitve pogodbe, kdaj se šteje, da je stvar izročena ipd. Katera dejstva in okoliščine so relevantne za pridobitev lastninske pravice in ali je srečevanje oziroma prepletanje obligacijskega in stvarnega prava ključnega pomena za prenos lastninske pravice, so samo nekatera vprašanja, ki odlikujejo primarno težiščnico te diplomske naloge. Samo diplomsko delo je bazirano na pridobitvi lastninske pravice na premičninah in zasnovano na temelju dveh načinov pridobitve, ki se s svojo prepoznavnostjo in specifičnostjo razvrščata na izvedene (derivativne) in izvirne (originarne) načine pridobitve. Kdaj preide lastninska pravica na podlagi pravnega posla (pogodbenega prenosa) in kdaj je zakon tisti, ki daje pridobitelju položaj lastnika, je od primera do primera različno. V praksi je najpomembnejši in najpogostejši način pridobitve lastninske pravice prenos le-te na podlagi pravnega posla.
Evropsko-kontinentalni pravni sistem loči predvsem med romansko in germansko naravnanimi pravnimi redi. Ti dve pravni družini sta relevantni predvsem s tega stališča, da je za vsako od njiju značilen posamezen prenosni (transferni) sistem. Tako poznamo danes dve temeljni delitvi prenosnih sistemov: delitev na konsenzualni (translativni) sistem, ki je tipičen za romansko pravno družino, in tradicijski sistem, ki je tipičen za germansko pravno družino. Pri obeh sistemih se navezujemo na dejstvo, ki temelji na trenutku, v katerem preide lastninska pravica s prenosnika na pridobitelja. Tradicijski sistem se še nadalje deli na kavzalne in abstraktne sisteme glede na to, v kakšnem razmerju sta zavezovalni in razpolagalni pravni posel. Razlikovanje konsenzualnega in tradicijskega sistema postane najbolj očitno takrat, ko se sklenitev pogodbe in prenos posesti na stvari časovno ne ujemata. Do temeljnih razlikovanj med sistemoma kot posledice različnega trenutka prenosa lastninske pravice in časovnega obdobja, v katerem je po konsenzualnem sistemu lastninska pravica že prenesena, po tradicijskem pa še ne, načeloma ne pride. Kot bo razvidno, si navsezadnje sistema – konceptualno gledano – glede sovpadanja trenutka sklenitve pogodbe in trenutka prenosa posesti le nista tako različna in lastninska pravica namreč preide v istem trenutku.
Keywords: Premičnina, izročitev, izvirna pridobitev, izvedena pridobitev, germanski pravni redi, romanski pravni redi, konsenzualni sistem, tradicijski sistem, fiktivna izročitev.
Published in DKUM: 17.10.2013; Views: 4232; Downloads: 562
Full text (1,14 MB) |
