| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 8 / 8
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
OBRAZNA MIMIKA V LIKOVNI UMETNOSTI
Urška Jurić, 2010, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo z naslovom Obrazna mimika v likovni umetnosti je sestavljeno iz teoretičnega in praktičnega dela. V teoretičnem delu je predstavljena simbolika obraza, pregled znanstvenega pristopa k obrazu in mimiki, preučevana je prisotnost ekspresivnih obraznih izrazov v likovni umetnosti od obdobja gotike do 19. st., s poudarkom na fenomenu Značajskih glav kiparja Franza Xaverja Messerschmidta, ki mu je posvečeno celotno poglavje. Praktični del zaobjema avtorska dela, zbrana pod imenom Nastop problematičnega človeka/Groteska vsakdanjosti (risbe in enostavne litografije), likovne analize le-teh, v katerih so opisane spremembe risbe na poti v enostavno litografijo ter obenem razlike v izrazu upodobljenega obraza, ki so posledica zamenjave tehnike.
Keywords: Simbolika obraza, obrazna mimika, fiziognomika, patognomija, izraz, umetnostnozgodovinska obdobja, Franz Xaver Messerschmidt, enostavna litografija, risba, psihološki učinek.
Published: 11.01.2011; Views: 3242; Downloads: 264
.pdf Full text (7,84 MB)

2.
NOV POGLED NA ZNAČILNOSTI LIKOVNEGA IZRAŽANJA OTROK NA PREHODU IZ VRTCA V OSNOVNO ŠOLO
Aleksandra Slatinšek - Mlakar, 2011, master's thesis

Abstract: POVZETEK V uvodnih poglavjih magistrskega dela smo opisali klasifikacijo razvojnih faz, pri katerih smo se nadalje osredotočili na obdobji od tri do pet in šest do sedem let otrokove starosti oziroma smo raziskovali prehode med posameznimi fazami predšolskega v šolsko obdobje. Podrobneje smo opisali in predstavili posamezne značilnosti likovnega izražanja mlajših otrok v predšolskem obdobju in značilnosti likovnega izražanja otrok v prvih razredih osnovne šole. Posebej smo se osredotočili na iskanje oz. raziskovanje uporabe univerzalnih znakov oziroma oblik v otroški risbi ter upodobitev človeške figure skozi razvojne faze. S primerjavo podatkov na podlagi dosedanjih raziskav s področja likovnega izražanja smo postavili glavne smernice za raziskovanje likovnih izdelkov v praktičnem delu magistrske naloge. Zanimalo nas je tudi likovno vrednotenje otroških likovnih izdelkov in likovna ustvarjalnost. V poglavju kvalitativno pedagoško raziskovanje smo opisali postopke raziskovanja na podlagi študije primera, ki smo jo uporabili v nadaljnji raziskavi. V raziskavi smo uporabili opazovalno študijo primera, s katero smo podrobno, sistematično analizirali posameznega učenca pri izvedbi likovnih nalog. Uporabili smo deskriptivno in komparativno metodo empiričnega pedagoškega raziskovanja. V raziskavi smo na podlagi podrobne študije otroških likovnih del ter opazovanja likovnih dejavnosti dveh otrok ugotavljali razlike in podobnosti glede na univerzalne oblike, značilne za določeno razvojno obdobje. Zanimalo nas je, kako otrok na prehodu iz ene razvojne faze v drugo izoblikuje lasten likovni izraz, nadgrajuje oz. komponira likovna dela, kakšne oblike in podobe se v njegovih likovnih delih pogosto pojavljajo ter na kakšen način. S študijo primera smo ugotavljali podobnosti in razlike glede na univerzalne oblike, značilne za določeno razvojno obdobje, in obstoječe oblike v likovnih izdelkih dveh otrok na prehodu iz predšolskega v šolsko obdobje oziroma na prehodu iz faze otroškega realizma v fazo intelektualnega realizma. Ugotovili smo, da so poti do cilja oziroma do nastanka nekega izdelka zelo individualne oziroma se med otroki razlikujejo in da učence spodbujamo k lastnemu iskanju poti do realizacije postavljene likovne naloge. Le prek razvijanja otrokove individualnosti v likovnem izrazu bo likovno-pedagoško delo dajalo ustvarjalne rezultate in učence spodbujalo pri njihovem lastnem likovnem raziskovanju.
Keywords: risba, razvojne faze, postopek upodobitve, univerzalni znaki, lasten likovni izraz
Published: 15.03.2012; Views: 3489; Downloads: 346
.pdf Full text (4,63 MB)

3.
SLOVENSKA LJUDSKA PESEM KOT VZPODBUDA ZA PLESNO IZRAŽANJE PREDŠOLSKIH OTROK
Nina Maver, 2015, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo z naslovom SLOVENSKA LJUDSKA PESEM KOT VZPODBUDA ZA PLESNO IZRAŽANJE PREDŠOLSKIH OTROK je teoretično-empirično delo. V teoretičnem delu je predstavljeno ljudsko glasbeno izročilo: pojem ljudske pesmi: ljudska pesem v vzgoji in izobraževanju na predšolski stopnji, vpliv glasbe na otrokov razvoj; ter pojem ljudski ples, značilnosti slovenskega ljudskega plesa, zgodovinski pregled ljudskega plesa, zgodovinski pregled slovenskega ljudskega plesa, ljudski ples danes, ohranjeni ljudski plesi na Slovenskem, ohranjeni ljudski ples po etnoloških območjih na Slovenskem; ljudski ples v vzgoji in izobraževanju na predšolski stopnji in vpliv plesa na otrokov razvoj. V empiričnem delu je opisana integracija plesnega izražanja z otroškimi ljudskimi pesmimi na osnovi enomesečnega načrtovanja v vzgojnem delu. Iz evalvacije vzgojnega dela je razvidno, da otroci preko igre in glasbe najlažje in z navdušenjem spoznavajo in sprejemajo ljudsko izročilo ter ga nadalje utrjujejo na lastno pobudo brez vodenja in ponovnega podajanja navodil s prenosom v prosto igro.
Keywords: ljudsko izročilo, ljudska pesem, ljudski ples, gibalni izraz, predšolska vzgoja, plesna vzgoja, rajalna igra, izštevanka
Published: 27.07.2015; Views: 1196; Downloads: 449
.pdf Full text (760,11 KB)

4.
LIKOVNO-OBLIKOVNE STRATEGIJE OTROK NA PODROČJU OBLIKOVANJA NA PLOSKVI
Špela Kresnik, 2015, master's thesis

Abstract: Magistrsko delo z naslovom Likovno-oblikovne strategije otrok na področju oblikovanja na ploskvi je zgrajeno iz teoretičnega in praktičnega dela. V uvodnih poglavjih smo opisali klasifikacijo razvojnih faz, pri katerih smo se nadalje osredotočili na obdobje od devet do deset let otrokove starosti. Opisali smo značilnosti likovnega izražanja otrok pri teh letih, pri čemer smo največji poudarek namenili upodobitvi človeške figure, saj nas je zanimalo po kakšnih postopkih jo učenci upodabljajo. Opisali smo tudi likovne tipe otrok in likovno izražanje otrok s posebnimi potrebami. V raziskavi smo uporabili opazovalno študijo primera, s katero smo opazovali, analizirali in preučevali ustvarjalno delo učencev pri različnih likovnih tehnikah. Raziskovalni vzorec je predstavljalo šest učencev. Na podlagi podrobne študije otroških likovnih del smo ugotavljali razlike in podobnosti upodobitve človeških figur pri različnih učencih. Dobljene ugotovitve potrjujejo domnevo, da se likovno-oblikovne strategije otrok spreminjajo glede na ponujeno likovno tehniko. Ugotovili smo, da so poti do cilja in do nastanka nekega izdelka zelo individualne oziroma se med učenci precej razlikujejo. Za učitelje, ki poučujejo predmet likovna umetnost pa so ugotovljena spoznanja pri spodbujanju učencev k lastnemu iskanju poti do realizacije zastavljene likovne naloge izjemno pomembna.
Keywords: Ključne besede: likovna umetnost, likovni razvoj otrok, slikanje, postopek upodobitve, človeška figura, individualen likovni izraz
Published: 14.04.2015; Views: 801; Downloads: 142
.pdf Full text (9,40 MB)

5.
Prozno delo Stanke Hrastelj
Klavdija Anžel, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Namen pričujočega diplomskega dela je predstavitev in raziskovanje proznega dela Stanke Hrastelj. V središče je postavljena analiza treh izbranih proznih del obravnavane avtorice, romana Igranje ter del, ki ju uvrščamo v kratko prozo: O Lepi Vidi, ki zapusti moža in dete, a se tega ne kesa in Izraz na obrazu. Stanka Hrastelj je znana predvsem kot pesnica. Po izidu dveh samostojnih pesniških zbirk Nizki toni (2005) in Gospod, nekaj imamo za vas (2009) jo je ustvarjalna pot po njenih besedah vodila k prozi. Snov za svoja prozna dela jemlje iz vsakdanjega življenja. Ob aktualnih temah, kot so brezposelnost, odnos med moškim in žensko ter pretvarjanje, hlinjenje, da smo nekdo drug, jo privlačijo tudi tako imenovane obrobne teme. Tako v izbranih delih najdemo tematike, kot duševna bolezen shizofrenija, splav, izginotje otroka in celo uboj po naročilu. Opazne so tudi avtobiografske prvine; roman Igranje obravnava bolezen shizofrenijo, za katero je bolehal njen oče in katere potek je sama spremljala. Tudi v literarnem delu O Lepi Vidi, ki zapusti moža in dete, a se tega ne kesa opazimo avtobiografski element v obliki romunskega pesnika Raduja. Skozenj poseže po kritiki življenja umetnikov v Sloveniji, katerih honorarji ne zagotavljajo preživetja. Pripovedovalke v vseh treh delih so prvoosebne in ženskega spola. Izbira avtorice je zavestna in z namenom, poudariti doživljanje glavnih junakinj, ter tako omogočiti lažjo vživetost in sočustvovanje bralcev. V ospredje Hrasteljeva postavlja močne ženske like, katerih zgodba je v središču dogajanja. S tem se pisateljica upre prevladi aktivnih moških in pasivnih ženskih likov v slovenski književnosti. V romanu Igranje je takšna dominantna ženska Marinka, v literarnem delu O Lepi Vidi, ki zapusti moža in dete, a se tega ne kesa ženska neznanega imena, ki uživa v spolnosti ter v zadnjem delu Izraz na obrazu poklicno uspešna Magda. Medtem ko Marinki in Magdi življenjska usoda (duševna bolezen in smrt otroka) ni preveč naklonjena, je »Lepa Vida« drugega dela primer popolnoma emancipirane ženske. Sama sprejme odločitev, da bo zapustila partnerja ter prekinila nenačrtno, nezaželeno nosečnost in otrokovemu očetu o tem nikoli ne bo povedala. Svoje odločitve v prihodnosti ne obžaluje, ob čemer tudi ne občuti nikakršne krivde oz. sramu.
Keywords: Stanka Hrastelj, Igranje, O Lepi Vidi, ki zapusti moža in dete, a se tega ne kesa, Izraz na obrazu
Published: 15.02.2016; Views: 603; Downloads: 77
.pdf Full text (755,54 KB)

6.
VOKALNI IZZIVI PRI DELU S PEVCI IN PEVSKIMI SESTAVI
Robert Feguš, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Izvedba vokalnega koncerta na visoki kakovostni ravni zahteva obvladovanje pravilne pevske tehnike in obveznih odrskih spretnosti. Izkušnje kažejo, da si pevski solisti in zborovski pevci sicer želijo izpeljave kvalitetnih nastopov, vendar se pogosto povsem ne zavedajo pomena izobraževanja za natančno obvladovanje pevskih veščin. Osrednja raziskovalna nota diplomskega dela je povezana z izkustvenimi spoznanji, da je iskreno in pravilno artikulirano vsebinsko izražanje osnova vsakega pevskega izvajanja. Telesna aktivnost in pevski izraz sta opazno odvisna od vertikalnega zaznavanja tonske višine tako pri izvajanju melodičnih postopov kot tudi intervalnih skokov. Osebno sem mnenja, da površna uporaba solmizacijskih zlogov in klasičnega notnega zapisa v zgodnji fazi izobraževanja neposredno škoduje pravilni pevski telesni drži in dojemanju ekstremno oddaljenih tonov. Pevec se mora znebiti refleksnega odziva na priučeno navpično dojemanje melodije in se naučiti mirno in odprto sprejemati energijo horizontalnega gibanja. Problematičen je tudi odnos do zakladnice slovenskih in tujih glasbenih del, kar se odraža v poenostavljenem in poenotenem izvajanju sicer zgodovinsko ter demografsko precej raznolikih stilnih obdobij.
Keywords: Vokalna tehnika, petje, vokali, konzonanti, pevski izraz, dihanje, artikulacija, interpretacija, dinamika, dirigiranje, pevski obseg, resonanca
Published: 05.08.2016; Views: 521; Downloads: 13
.pdf Full text (2,28 MB)

7.
Geografska označba in/ali blagovna znamka - kakovostno vino JANŽEVEC
Brigita Kočar Senekovič, 2016, master's thesis

Abstract: Označbe porekla in geografske označbe, ki jih v tem delu obravnavamo pod pojmom geografske označbe, ter blagovne znamke, spadajo med pravice intelektualne (industrijske) lastnine. Gre za pravice, ki imajo medsebojno podobnost, hkrati pa jih ločuje individualnost blagovne znamke ter jasna identifikacija proizvajalca znamke na eni strani in kolektivnost geografske označbe ter vezanost proizvodnje na določeno območje na drugi strani. Podobnosti med geografskimi označbami in blagovnimi znamkami velikokrat povzročajo konflikte med obema pravicama, pravila reševanja teh konfliktov pa so različna tako na nivoju nacionalnega prava kot mednarodnega prava in prava EU. V tem delu se teh konfliktov lotevamo skozi najnovejšo ureditev na področju geografskih označb za vina ter nacionalnih znamk in znamk EU. V magistrskem delu je za izbran vinski proizvod Janževec opravljena analiza zaščite tega proizvoda pri Uradu za intelektualno lastnino, ob hkratnem raziskovanju morebitnega obstoja zaščite geografske označbe za ta proizvod na nacionalni ravni oz. v okviru prava EU. Ugotovitev, da vino Janževec ni zaščiten kot geografska označba, saj za to vino postopek zaščite tako na nacionalni kot ravni EU ni bil izveden, ampak spada med bela vina, ki izhajajo iz vinorodnega okoliša Štajerska Slovenija in izpolnjuje kriterije za kakovostno vino ZGP, pri čemer pa tudi izpeljanka njegovega imena ne odkazuje na geografsko območje, na katerem je bilo pridelano grozdje, potrjuje, da je vino Janževec blagovna znamka, registrirana pri pristojnem nacionalnem uradu. Tako je kot rezultat v naslovu dela izpostavljene dileme: geografska označba in/ali blagovna znamka, mogoče zapisati, da je Janževec blagovna znamka, ki je zagotovo pridobila svoj razlikovalni učinek z dolgotrajno uporabo, s svojo 40-letno prisotnostjo na trgu.
Keywords: geografska označba, označba porekla, blagovna znamka, kolektivna znamka, Urad za intelektualno lastnino, vino, kakovostno vino ZGP, Janževec, oznaka geografskega porekla vina, tradicionalni izraz za vino.
Published: 16.09.2016; Views: 988; Downloads: 183
.pdf Full text (1,39 MB)

8.
Izzivi pri posodabljanju prevodov na primeru prevajanja kulturnospecifičnih izrazov in prevzetih besed v romanu Oscarja Wilda Slika Doriana Graya
Denis Vagner, 2018, master's thesis

Abstract: V magistrskem delu smo koncept posodabljanja prevodov raziskali z vidika prevajanja kulturnospecifičnih izrazov in prevzetih besed v romanu Slika Doriana Graya, pri čemer smo analizirali prevodne odločitve v obeh slovenskih prevodih – prvi je roman prevedel Stanko Vurnik leta 1924, drugi prevod pa je pripravila Rapa Šuklje leta 1965. Cilj analize je bil ugotoviti ustreznost obeh slovenskih prevodov, stopnjo podomačitve oziroma potujitve v prevodih in pogostost izpustov. V teoretičnem delu je bila za pregled teoretičnih vsebin uporabljena deskriptivna metoda, analiza v empiričnem delu pa temelji na komparativni metodi, s katero smo ugotavljali ustreznost obeh slovenskih prevodov. Na podlagi analize smo ugotovili, da je bilo primerov pomensko neustreznega prevoda zelo malo in da sta oba prevajalca kulturnospecifične izraze in prevzete besede praviloma uspešno prenesla v slovenski jezik.
Keywords: posodabljanje prevodov, kulturnospecifični izraz, prevzete besede, prevajalske strategije, Newmarkova klasifikacija prevajalskih strategij
Published: 18.10.2018; Views: 164; Downloads: 49
.pdf Full text (1,12 MB)

Search done in 0.18 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica