Search the digital library catalog

Abstract: Veliko nevarnih snovi se shranjuje, prečrpava in uporablja na številnih industrijskih lokacijah pri podobnih pogojih. Pri tem lahko pride do izpustov in nezgod, ki povzročijo veliko škodo in posledice za ljudi in okolje. Zato je potrebno učinkovito prepoznavanje možnih scenarijev izpustov in ocenjevanje njihovih posledic. V magistrski nalogi je prikazan razvoj empiričnih regresijskih modelov za hitro in približno ocenjevanje posledic nesreč z nevarnimi snovmi, ki povzročijo požar, eksplozije ali strupene koncentracije. Osredotočili smo se na kemikaliji, ki se uporabljata najpogosteje, to sta klor in utekočinjeni naftni plin. Med scenariji smo izbrali katastrofalni trenutni izpust celotne vsebine in iztekanje snovi iz rezervoarja skozi odprtino. Simulacije izpustov smo izvedli z računalniškim programom Phast in določili vplivna območja. Uporabili smo statistične metode, kot je eksperimentalni načrt, za določanje vplivnost vhodnih parametrov. Na osnovi dobljenih rezultatov statističnih testov smo prepoznali tiste vhodne podatke, ki pomembno vplivajo na vplivna območja in izločili preostale. Z uporabo večkratne linearne ali polinomske regresije smo izdelali matematične modele z najmanjšo napako za napoved velikosti vplivnih območij z uporabo pomembnih parametrov. Nazadnje smo preverili ustreznost modela iz prejšnjega koraka tako, da smo izvedli analizo variance, z uporabo F-testa pa smo ocenili, kolikšen delež variacije vplivnih območij lahko pojasnimo z razvitim modelom. Rezultati kažejo da je mogoče s statističnimi metodami določiti manjše število najpomembnejših vhodnih parametrov, ki opisujejo znatni delež variacije vplivnih območij, napovedanih z računalniškimi programi, hkrati pa je možno generirati nelinearne regresijske modele za hitro napovedovanje vplivnih območij ob določeni stopnji zaupanja.
Keywords: klor, utekočinjeni naftni plin, izpust, analiza variance, večkratna polinomska regresija, eksperimentalni načrt
Published in DKUM: 23.12.2016; Views: 1885; Downloads: 228
Full text (1,97 MB)

Abstract: V diplomskem delu smo vrednotili, kako vplivajo različni načini obdelave oljne ogrščice na okolje. Izračunali smo ekološki odtis, izpust ogljikovega dioksida in potencial globalnega segrevanja (GWP). Pri raziskovanju smo primerjali tri načine obdelave tal: konvencionalno obdelavo, konzervirajočo obdelavo in direktno setev, z namenom ovrednotiti, kateri način obdelave tal pri pridelavi oljne ogrščice je najprimernejši z okoljskega vidika. Praktični poskus se je izvedel na posestvu Perutnine Ptuj d.d. v kraju Podova. Rezultati kažejo, da je največjo obremenitev za okolje prinesla konvencionalna obdelava, z ekološkim odtisom (Sustainable Process Index oziroma SPI) 41,7 gha, sledita ji konzervirajoča obdelava, s SPI 37,6 gha in direktna setev s SPI 36,6 gha, ki je bila za okolje najmanj obremenjujoča. Pri primerjavi količine izpustov CO2 na enoto pridelka smo ugotovili, da je bil ta enak pri konvencionalni obdelavi in direktni setvi (0,46 kg/enoto) ter manjši pri konzervirajoči obdelavi (0,34 kg/enoto). Pri primerjavi obremenitve GWP na enoto proizvoda oljne ogrščice smo ugotovili, da je bila ta največja pri konvencionalni obdelavi tal (4,17 kg/enoto), manjša pri direktni setvi (1,94 kg/enoto) ter najmanjša pri konzervirajoči obdelavi tal (1,59 kg/enoto). Primerjava SPI na enoto pridelka pa je pokazala, da je ta največji pri direktni setvi (133,56 m2/enoto), nekoliko manjši pri konvencionalni obdelavi tal (126 m2/enoto) ter najmanjši pri konzervirajoči obdelavi tal (97,58 m2/enoto). Zaključujemo, da se je v tem poskusu konzervirajoč način obdelave tal izkazal za najprimernejšega.
Keywords: ekološki odtis, izpust ogljikovega dioksida, potencial globalnega segrevanja, obdelava tal
Published in DKUM: 12.10.2016; Views: 2383; Downloads: 145
Full text (1,95 MB)

Abstract: Diplomsko delo proučuje (samo)cenzuro v slovenskih prevodih romana Koča strica Toma pisateljice Harriet Beecher Stowe. Pojma »cenzura« in »samocenzura« sta podrobno opredeljena, s poudarkom na (samo)cenzuri pri prevajanju. Poleg obstoječih slovenskih prevodov je predstavljen tudi sam roman in njegov pomen, vključno z razlogi za njegov nastanek. V osrednjo obravnavo sta zajeta prirejena prevoda angleškega izvirnika, bolj točno slovenski priredbi iz let 1934 in 1954. Ker sta bili oblikovani kot deli mladinske književnosti, je posebno poglavje posvečeno tudi temu vidiku ustvarjanja. Izvirno besedilo je bilo potrebno skrajšati in prirediti, da je ustrezalo mlajši ciljni publiki. Posledično je to pomenilo izpust in povezovanje poglavij ter posploševanje besedišča. Nadalje se delo osredotoča na družbenopolitično (samo)cenzuro v slovenskem prevodu iz leta 1954. Dokazovanje samocenzure določenih zgodovinskih dejstev in religioznih elementov v zgodbi temelji na primerjavi omenjenega prevoda z izvirnim besedilom in slovensko različico iz leta 1934, ob upoštevanju specifičnih družbenih, političnih, kulturnih in ideoloških okoliščin. Samocenzura je bila ugotovljena tako v obliki izpustov religiozno obarvanih in družbenopolitično spornih delov zgodbe kot tudi na mikrostrukturni ravni. Ker takšen »socialistično« okrnjen prevod in priredbo tega velikega protisužnjelastniškega romana beremo še danes, je skrajni čas za nov prevod, pa naj bo ta še vedno v prirejeni obliki za otroke in mladino ali integralni prevod, ki ga bodo v današnji svobodni Sloveniji radi brali stari in mladi.
Keywords: prevod, priredba, mladinska književnost, izpust, družbenopolitična cenzura in samocenzura, ideologija, religija, socializem.
Published in DKUM: 18.11.2011; Views: 3673; Downloads: 247
Full text (730,65 KB)

Abstract: Diplomska naloga je razdeljena na teoretični del, ki predstavlja podlago za raziskavo, in na praktični del, v katerem smo primerjali prevode štirih znanih pravljic bratov Grimm, namreč Rdeča kapica, Sneguljčica, Janko in Metka, Pepelka, iz različnih časovnih obdobij z izvirniki. Skozi analizo smo ugotovili, da so prevajalci različno posegali v izvirnik in ga bodisi spreminjali, dopolnjevali, da bi ga tako naredili zanimivejšega in bolj napetega. Na nekaterih mestih so tudi izpuščali dele stavkov ali kar cele povedi. Nasilne elemente so večinoma prevedli. Elemente z versko konotacijo so prevajali različno glede na obdobje, iz katerega izvira prevod, kar je verjetno odvisno tudi od režima, ki je vladal v tistem času.
Keywords: prevajanje, otroška literatura, spreminjanje, dopolnjevanje, izpust
Published in DKUM: 17.11.2009; Views: 3845; Downloads: 505
Full text (1,64 MB)