Search the digital library catalog

Query:	search in
	search in
	search in
	search in
Work type:	* old and bologna study programme
Language:
Search in:
Options:	Show only hits with full text
	Reset

1 - 2 / 2

Vpliv pandemije covid-19 na porabo antibiotikov in pojav okužb z bakterijami, odpornimi proti antibiotikom
Konrad Kranjec, 2024, master's thesis

Abstract: Povzetek Uvod: Pandemija covid-19 je vplivala na celotni zdravstveni sistem s potrebo po spremembi organizacije dela. Poslabšala je razmere v bolnišnicah z vidika pojava bolnišničnih okužb, kolonizacij in njihovega prenosa. Pri sočasni okužbi z virusom SARS-CoV2 se je zaradi sekundarne bakterijske okužbe uvajala antibiotična terapija. Metode: Raziskava je temeljila na kvantitativni metodologiji. Preučevali smo vpliv pandemije covid-19 na porabo antibiotikov in pojav bolnišničnih okužb, kolonizacij z VOB. Za vzorec empiričnega dela raziskave smo uporabili bolnišnico v severovzhodni Sloveniji. Podatke smo spremljali pred in med pandemijo covid-19 ter jih statistično obdelali z uporabo Mann-Whitney U Testa in Spearmanovega korelacijskega testa. Rezultati: V času pandemije covid-19 se je povečala poraba antibiotikov in pojav bolnišničnih okužb, kolonizacij, vendar razlika ni statistično pomembna. Poraba antibiotikov v letu 2018 je znašala 49,400 DDD/100 BOD, leta 2019 je 47,965 DDD/100 BOD, leta 2020 je 51,020 DDD/100 BOD in leta 2021 je poraba na letni ravni znašala 54,705 DDD/100 BOD. Povečala se je pojavnost ESBL, VRE, CRE, CPE, CRAb in premo sorazmerno zmanjšala pojavnost MRSA in CRPs in CP. Zaključek: Pomankanje rezervnih skupin antibiotikov in vse večji porast bolnišničnih okužb postaja vedno večji izziv.
Keywords: covid-19, antibiotiki, odpornost, bolnišnične okužbe, izolacijski ukrepi
Published in DKUM: 26.03.2024; Views: 527; Downloads: 96
Full text (2,25 MB)

BOLNIŠNIČNA OKUŽBA, POVZROČENA Z BAKTERIJO CLOSTRIDIUM DIFFICILE IN UKREPI ZA PREPREČEVANJE PRENOSA
Mateja Praznic, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Bolnišnične okužbe, povzročene z bakterijo Clostridium difficile, predstavljajo po vsej Evropi pomemben javnozdravstveni problem. Zdravljenje z antibiotiki poruši ravnotežje v sestavi normalne črevesne flore, kar povzroči kolonizacijo bakterije. Okužba s Clostridium difficile je pogost pojav v bolnišničnem okolju, vendar lahko z ustreznimi ukrepi preprečimo prenos in širjenje bakterije. Namen diplomskega dela je ugotoviti doslednost zdravstvenega osebja pri izvajanju ukrepov za preprečevanje prenosa bakterije Clostridium difficile. V raziskovalnem delu smo uporabili kvantitativno raziskovanje. Raziskovalni instrument je bil anketni vprašalnik. V eni izmed bolnišnic severovzhodne Slovenije smo anketirali zdravstveno osebje vseh starostnih skupin, ki prihaja v stik z okuženimi pacienti. Dobljene kvantitativne podatke smo analizirali in jih prikazali v deležih. Rezultati raziskave so pokazali, da zdravstveni delavci v veliki meri poznajo ukrepe za preprečevanje prenosa in pri svojem delu ravnajo v skladu z njimi ter so dobro seznanjeni z načini prenosa okužbe. Pri umivanju in razkuževanju rok so dosledni, prav tako so dobro seznanjeni z uporabo zaščitnih rokavic. Uporabljajo vrsto zaščitnih sredstev pred okužbo z bakterijo Clostridium difficile, vendar, je njihova doslednost glede uporabe zaščitnega plašča pomanjkljiva. Preprečevanje širjenja bolnišničnih okužb zahteva visoko raven znanja vseh zaposlenih v zdravstvu. Dosledno je potrebno upoštevati predpisana navodila in izvajati ukrepe za preprečevanje bolnišničnih okužb. Z znanjem, premišljenim ravnanjem, nadzorom in dobro organizacijo dela bomo dosegli zelo dobre rezultate.
Keywords: Clostridium difficile, bolnišnične okužbe, ukrepi za preprečevanje in širjenje klostridija, higiena rok, razkuževanje rok, izolacijski ukrepi, rokovanje s kužnimi odpadki.
Published in DKUM: 16.02.2016; Views: 5490; Downloads: 647
Full text (1,80 MB)

Search done in 0.06 sec.