| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 53
First pagePrevious page123456Next pageLast page
1.
Šolanje na domu v Sloveniji – socializacija in individualizacija učenca
Doroteja Žlaus, 2021, master's thesis

Abstract: Šolanje na domu je kot alternativna oblika šolanja v Sloveniji precej nepoznano, nerazširjeno in neraziskano, in zdi se, da ravno zaradi tega pritegne zanimanje. Šolanje na domu posamezniku, torej učencu, dopušča pri njegovem učenju veliko več svobode in prostora za sledenje lastnim interesom, notranjim vzgibom in mu omogoča maksimalen razvoj njegovih potencialov. Čeprav o šolanju na domu, predvsem zaradi nepoznavanja, obstaja veliko predsodkov, se zdi, da so otroci, ki so šolani doma, dobro socializirani in uspešni v življenju. Pravzaprav je ravno šolanje na domu dober kazalnik dejstva, da socializacija ni omejena izključno na tiste agense socializacije, ki jih družba poudarja kot pomembne ali celo nujne, ampak da proces socializacije ljudi poteka vse življenje. Namen dela je s sociološkega vidika približati šolanje na domu v Sloveniji in razložiti, kako pri tej obliki izobraževanja potekata socializacija in individualizacija ter predstaviti prednosti, ki jih šolanje na domu in posledično drugačna dinamika družinskega življenja prinašata celotni družini, in tudi, s kakšnimi izzivi se srečujejo otroci in starši, če se odločijo za tak način izobraževanja. Raziskovalni del magistrskega dela se opira na opravljene kvalitativne intervjuje, rezultati pa pokažejo, da je proces socializacije pri šolanju na domu prej prednost kot izziv in da se otroci, šolani na domu, razvijajo v vsej svoji polnosti.
Keywords: šolanje, izobrazba, socializacija, individualizacija, svoboda
Published: 27.07.2021; Views: 121; Downloads: 15
.pdf Full text (1,57 MB)

2.
Pogledi ljudi na izobraževanje in izobraženost
Sandra Bundalo, 2020, undergraduate thesis

Abstract: Kakovost življenja je odvisna od prirojenih in pridobljenih sposobnosti, na katere imajo posamezniki različen pogled. Temeljni pogoj za uspešen razvoj posameznika je zdrav organizem. Človekova osebnost se razvije pri procesu vzgoje, s katero je prepleteno izobraževanje. Poznamo različne vrste izobraževanja in različne izobraževalne programe. Bistvo vsega pa je, da ta proces prinaša pozitivne spremembe v človekovem življenju in vedenju. Glede na stopnjo izobrazbe se razlikujejo tudi stopnje zaposlenosti in različne ovire v osebnem ter v poklicnem razvoju. Vse to pa posledično vodi do socialne neenakosti in posledično stigmatizacije.
Keywords: izobraževanje, izobrazba, zaposlenost, zdravje, stigmatizacija
Published: 23.12.2020; Views: 198; Downloads: 34
.pdf Full text (792,10 KB)

3.
Delovne navade predšolskih otrok
Maja Koželj, 2020, undergraduate thesis

Abstract: Živimo v času, v katerem so se vrednote staršev in vzgoja zelo spremenili. Delovne navade so popotnica staršev otrokom za celo življenje. Otroci se jih priučijo in ponotranjijo. Vse pa je odvisno od vzgleda in interesa staršev. Namen diplomskega dela je raziskati pomen delovnih navad za predšolske otroke in na kakšen način jih odrasli spodbujajo. Razložili smo, kaj je vzgoja, kakšen pomen ima le-ta na otroka, opredelili delovne navade in preverili, kateri dejavniki vplivajo na razvoj delovnih navad ter kateri ne. V empiričnem delu smo prikazali podatke, ki smo jih pridobili s pomočjo anketnega vprašalnika, na katerega je odgovarjalo 77 staršev predšolskih otrok. Rezultati so pokazali, da se starši zavedajo pomembnosti razvoja delovnih navad, zavedanje pa ni odvisno od najvišje dokončane stopnje izobrazbe starša. Raziskava je pokazala, da potrebujejo mlajši otroci več pomoči pri vsakdanjih opravilih kot starejši.
Keywords: predšolski otroci, vzgoja, delovne navade, dejavniki, ki vplivajo na razvoj delovnih navad, izobrazba staršev
Published: 27.10.2020; Views: 202; Downloads: 71
.pdf Full text (1,17 MB)

4.
Analiza povezanosti izobrazbe staršev z gibalno učinkovitostjo dečkov v obdobju poznega otroštva
Primož Mlinarič, 2020, master's thesis

Abstract: Namen naše raziskave je bil ugotoviti, ali izobrazba katerega od staršev, ki je hkrati tudi dober pokazatelj socialno-ekonomskega položaja družine, pojasnjuje razlike v gibalni učinkovitosti dečkov v obdobju poznega otroštva. V raziskavo je bilo vključenih 185 dečkov, ki so v času meritev obiskovali četrti, peti in šesti razred različnih osnovnih šol in so bili stari devet, deset in enajst let. Meritve so potekale na OŠ Podčetrtek, OŠ Rogaška Slatina, OŠ Lovrenc na Pohorju, OŠ Starše, OŠ Toneta Čufarja Maribor, OŠ Franc Rozman Stane Maribor, OŠ Šentilj in OŠ Mala Nedelja. Rezultate gibalnih sposobnosti otrok smo pridobili s pomočjo testne baterije EUROFIT, s katero smo izmerili koordinacijo telesa, hitrost teka, hitrost alternativnih gibov, gibljivost, vzdržljivost, eksplozivno moč, repetitivno moč ter ravnotežje. Podatke o stopnji izobrazbe staršev in socialnem položaju družine smo pridobili z anketnim vprašalnikom o športni dejavnosti, socialnem statusu in izobrazbi, ki so ga izpolnili starši. Zbrane podatke smo obdelali z računalniškim programom SPSS Statistic 21.00 za Windows. Velikost vpliva izobrazbe staršev na gibalno učinkovitost dečkov smo ugotavljali z uporabo statistične metode - regresijske analize. Rezultati so pokazali, da izobrazba očeta in mame pomembno vpliva na gibalno učinkovitost dečkov. Dečki bolj izobraženih staršev so bolj gibalno učinkoviti kot njihovi vrstniki staršev, ki imajo nižjo stopnjo izobrazbe.  
Keywords: gibalne sposobnosti, gibalna učinkovitost, izobrazba staršev, socialno-ekonomski položaj
Published: 09.06.2020; Views: 408; Downloads: 49
.pdf Full text (1,24 MB)

5.
Problematika brezposelnosti na območju Urada za delo Domžale
Tajda Lončar, 2019, undergraduate thesis

Abstract: Brezposelnost je zelo razširjen družbeni pojem in pojav. V Sloveniji je brezposelnost v obdobju od 2008 do 2017 naraščala, v obdobju zadnjih dveh let pa ponovno upadla. V diplomskem delu smo preučevali brezposelnost in se pri tem opredelili na območje Urada za delo Domžale. V teoretičnem delu smo predstavili trg dela in pojem brezposelnost. Podrobno smo opredelili brezposelno osebo, razloge za nastanek brezposelnosti in posledice, ki jih brezposelnost prinaša. Opredelili smo tudi vrste brezposelnosti in predstavili razlike med registrirano brezposelnostjo ter anketno brezposelnostjo. Opisali smo pravice brezposelnih oseb in pomoč, ki jo imenujemo aktivna politika zaposlovanja. Dotaknili smo se tudi različnih kategorij brezposelnih kot so ženske, mladi, starejši in invalidi. V empiričnem delu smo raziskovali problematiko brezposelnosti na območju Urada za delo Domžale. Pri tem smo zajeli različne kategorije kot so spol, starost, izobrazba ter delovna doba brezposelnih oseb. Proučevali smo tudi število prostih delovnih mest po posameznih področjih in osebe, ki so vključene v aktivno politiko zaposlovanja. Eden ključih raziskovalnih poglavij pa je bil razkorak med potrebami delodajalcev in izobrazbo iskalcev zaposlitev. Ugotovili smo, da je na stanje brezposelnosti izredno vplivala gospodarska kriza. Velik pomen na zaposlitev pripisujemo tudi stopnji in smeri izobrazbe, delovnim izkušnjam in starosti.
Keywords: brezposelnost, trg dela, Urad za delo Domžale, izobrazba
Published: 15.10.2019; Views: 315; Downloads: 38
.pdf Full text (1,12 MB)

6.
Vpliv prekomerne telesne teže na telesno samopodobo mladostnikov v Sloveniji
Sara Koležnik, master's thesis

Abstract: V teoretičnem delu magistrskega dela opisujemo čezmerno telesno težo in debelost kot zdravstveni problem ter nato še kot družbeni problem. Preučili smo pojem telesne samopodobe - pri tem smo definirali pojem splošne samopodobe, samospoštovanja - različne raziskave na področju samopodobe, telesne samopodobe, vpliv socialno-ekonomskega statusa in prekomerne telesne teže ter tudi vpliv medijev na telesno samopodobo. V nadaljevanju smo opisali motnje hranjenja ter kot zadnje še možne pristope za zmanjšanje problema debelosti pri otrocih in mladostnikih. V empiričnem delu magistrskega dela smo predstavili empirično raziskavo. Anketni vprašalnik je bil sestavljen iz dveh delov. Prvi del je bil sestavljen iz vprašanj, ki smo jih oblikovali sami glede na namen raziskovanja, drugi del je bil iz vprašanj slovenskega prevoda vprašalnika telesne samopodobe psdq. Za obdelavo podatkov smo uporabili statistični program SPSS. Glede na pridobljene rezultate lahko sklepamo, da se v zadnjih nekaj desetletjih problemi prekomerne telesne teže in debelosti povečujejo. Prav tako rezultati kažejo, da imajo mladostniki s prekomerno telesno težo nižjo splošno telesno samopodobo v primerjavi z ostalimi mladostniki. Glede na socialno-ekonomski status se je pokazalo, da je v družinah z nižjim socialno-ekonomskim statusom več prekomerno težkih otrok. Statistično pomembne razlike v gibalnih sposobnostih med mladostniki s prekomerno telesno težo in ostalimi mladostniki nismo dokazali. Prav tako nismo dokazali statistično pomembne razlike v telesni samopodobi med dekleti in fanti s prekomerno telesno težo.
Keywords: mladostniki, prekomerna telesna teža, telesna samopodoba, izobrazba staršev, mediji
Published: 10.06.2019; Views: 857; Downloads: 131
.pdf Full text (562,14 KB)

7.
Vpliv nekaterih dejavnikov govornega razvoja na otroke, stare 3-4 leta
Špela Jereb, 2019, undergraduate thesis

Abstract: V zaključnem delu z naslovom Vpliv dejavnikov govornega razvoja v skupini otrok, starih 3 do 4 leta, avtorica najprej s pomočjo literature opisuje govorni razvoj, njegove stopnje ter podrobno opiše dejavnike govornega razvoja. Dejavniki, kot so spol, starost, izobrazba staršev in branje otroku imajo lahko velik vpliv na govorni razvoj, kar potrjujejo tudi številne raziskave, zato smo vpliv teh dejavnikov na otrokov govorni razvoj podrobno raziskali. Otroci obožujejo, ko jim beremo ali jih peljemo v knjižnico, s čimer jih tudi bralno motiviramo za kasnejše obdobje in vsakdanje življenje. Starši otrokom dajejo zgled in jim pomagajo pri razvoju govora. Z njihovo pomočjo otrok usvoji govor. Pri tem je zelo pomembno otrokovo ožje okolje, saj ga to lahko spodbudi ali zavre. Da bi lahko otroku pomagali in preprečili ovire v razvoju govora, moramo poznati dejavnike, ki nanj vplivajo. V naši nalogi smo ugotavljali, ali dejavniki govornega razvoja vplivajo na govorni razvoj otrok. Rezultate smo pridobili s pomočjo anketnih vprašalnikov za starše in iz njih prepoznali, kateri dejavniki vplivajo na govorni razvoj. Iz raziskave pa smo ugotovili, da ima izobrazba staršev v nekaterih primerih vpliv na otrokov govorni razvoj. Ne moremo pa potrditi, da ima spol otroka, starost otroka in spol starša kakršenkoli vpliv na razvoj govora.
Keywords: govori razvoj, izobrazba staršev, spol otroka, branje, obisk knjižnice
Published: 02.04.2019; Views: 614; Downloads: 116
.pdf Full text (575,24 KB)

8.
9.
EMLE - Evropski magistrski študij prava in ekonomije
2009, other component parts

Keywords: European Master in Law and Economics, EMLE, pravo, visokošolska izobrazba
Published: 23.07.2018; Views: 357; Downloads: 12
.pdf Full text (65,33 KB)

10.
Zaposleni v zdravstveni negi v skrbi za umirajoče paciente
Renata Premzl, 2018, master's thesis

Abstract: Izhodišča: skrb za umirajočega pacienta predstavlja skupek vrednot, humanosti in človečnosti, ki se prepletajo v zdravstveni negi. Pomemben segment predstavljajo delovne izkušnje, znanje in izobrazba zaposlenih v zdravstveni negi. Namen raziskave je ugotoviti skrb zaposlenih v zdravstveni negi za umirajoče paciente ter vpliv delovnih izkušenj, znanja in izobrazbe zaposlenih v zdravstveni negi na odnos do skrbi za umirajoče paciente. Raziskovalne metode: izvedena je bila opisna – deskriptivna raziskava. Osnovo raziskovalne naloge je predstavljal pregled domače in tuje strokovne literature. Za raziskavo je bila uporabljena kvantitativna raziskovalna metodologija. Sodelovalo je 49 zaposlenih v zdravstveni negi. Pridobljene podatke smo statistično obdelali s hi-kvadrat testom in enosmerno analizo variance (ANOVA) z Bonferronijevo korekcijo. Rezultati: rezultati kažejo, da ima večina (84 %) anketirancev pozitiven odnos v skrbi za umirajoče paciente. Ni nam uspelo potrditi povezave med odnosom v skrbi za umirajoče paciente in dolžino delovne dobe (hi-kvadrat = 1,152, p = 0,562), dodatnimi izobraževanji o odnosu v skrbi za umirajoče paciente (hi-kvadrat = 4,743; p = 0,315) ali izobrazbo (hi-kvadrat = 1,175, p = 0,882). Število izkušenj v skrbi za umirajoče paciente je povezano s stopnjo izkazanega strahu pred smrtjo (p = 0,019) in izogibanjem smrti (p = 0,002). Diskusija in zaključek: pozitiven odnos zaposlenih v zdravstveni negi v skrbi za umirajoče paciente je izrednega pomena, saj je v največji meri odvisen prav od njih. Izkušnje s skrbjo za umirajoče paciente zmanjšujejo strah pri zaposlenih v zdravstveni negi.
Keywords: zdravstvena nega, oskrba, umiranje, odnos do umirajočih, izobrazba, delovna doba, izkušnje z umirajočimi.
Published: 04.06.2018; Views: 902; Downloads: 159
.pdf Full text (929,84 KB)

Search done in 0.32 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica