| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


51 - 60 / 1568
First pagePrevious page234567891011Next pageLast page
51.
Poučevanje naravoslovja in biologije na prostem v osnovni šoli : magistrsko delo
Brina Lukež, 2022, master's thesis

Abstract: Učenci se v naravi učijo preko realnih ter neposrednih izkušenj. V magistrskem delu smo želeli raziskati, kako poteka poučevanje v naravi na slovenskih osnovnih šolah pri rednem pouku naravoslovja v 6. in 7. razredu ter biologije v 8. in 9. razredu, saj želimo otrokom čim bolj približati naravo in se izogniti situacijam, ki jih je eden izmed učiteljev navedel v anketnem vprašalniku: ˝Otroci ne sodelujejo pri pouku naravoslovja, saj nočejo stopiti na mokro travo.« Ker menimo, da lahko učitelji v sklopu rednega pouka naravoslovja in/ali biologije spodbudijo uveljavljanje poučevanja v naravnem okolju, smo jih vključili kot ciljno skupino naše raziskave. Na podlagi podatkov anketnega vprašalnika, ki ga je izpolnilo 108 učiteljev naravoslovja in/ali biologije, smo pridobili vpogled v trenutno stanje izvajanja poučevanja v naravi. Večina anketiranih učiteljev poučuje v naravi manj kot 40 % vseh učnih ur, po učnem načrtu predpisanih za izvajanje aktivnih metod. Učence vodijo večinoma na enodnevne naravoslovne ekskurzije ali teren (1‒2 uri) izven šolskega okoliša, čeprav imajo že okoli šole ustrezne naravne pogoje za izvajanje pouka. V sklopu raziskave smo pridobili vpogled, s katerimi ovirami se anketirani učitelji srečujejo. Ugotovili smo, da anketirane učitelje najbolj omejujejo pomanjkanje časa, pomanjkanje kadra za spremstvo, preobsežen kurikulum in preveliko število učencev v oddelkih. Kljub navedenim oviram se pri poučevanju v naravi počutijo suverene in na tem področju ne zaznavajo nizke stopnje usposobljenosti; predpostavljamo, da imajo na voljo dovolj priložnosti za izpopolnjevanje oziroma nadgradnjo znanja in veščin na tem področju. Poučevanje v naravi je uspešno samo, če učitelj razume razlog obiska naravne lokacije in verjame v smiselnost poučevanja na prostem, zato smo raziskali tudi njihov odnos do tovrstnega poučevanja. Anketirani učitelji naravoslovja in/ali biologije so motivirani in si želijo dodatnega izpopolnjevanja na tem področju. Poučevanje v naravi se jim zdi učinkovito, pomembno in koristno za učence. Ker verjamemo, da ima poučevanje v naravi potencial sodobnega šolanja, smo predlagali zapolnitev vrzeli na različnih ravneh, na katere smo naleteli v sklopu naše raziskave.
Keywords: biologija, izobraževanje na prostem, naravoslovje, poučevanje v naravi
Published in DKUM: 23.09.2022; Views: 458; Downloads: 55
.pdf Full text (814,14 KB)

52.
Vpliv pandemije na izobraževanje študentov na visokošolskem zavodu
Tjaša Meglič, 2022, undergraduate thesis

Abstract: Pandemija virusa COVID-19 je ustvarila nemalo nepredvidljivih in napornih izzivov na področju izobraževanja. V zelo kratkem času je bilo potrebno narediti delni ali popoln prehod na nov način izobraževanja. V diplomskem delu se navezujemo na prednosti in slabosti pri izobraževanju na daljavo, ugotavljamo, do katerih storitev oz. gradiv so imeli študenti dostop med izobraževanjem na daljavo ter odkrivamo, kateri dejavniki jih pri e-izobraževanju motivirajo. V diplomskem delu uporabljamo metodo deskripcije, komparacije, interpretacije, dedukcije in analize. Pridobljeni rezultati kažejo, da so slabosti v največji meri pomanjkanje druženja s sošolci, nezbranost študentov, tehnične težave ter nezainteresiranost študentov. Med največje prednosti so študenti uvrstili odsotnost dnevne vožnje, več svobode pri razporejanju časa za študij ter nižji stroški pri izobraževanju na daljavo. Med e-izobraževanjem so imeli v največjem povprečju dostop do obveznih študijskih vsebin v digitalni in/ali fizični obliki, najbolj pa jih motivira diplomiranje in več prostega časa.
Keywords: E-izobraževanje, COVID-19, prednosti e-izobraževanja, slabosti e-izobraževanja, motivacija pri e-izobraževanju
Published in DKUM: 22.09.2022; Views: 358; Downloads: 58
.pdf Full text (1,88 MB)

53.
Vpliv prepletenosti vsakdanjega življenja in digitalne tehnologije na izobraževanje : magistrsko delo
Barbara Kocbek, 2022, master's thesis

Abstract: V magistrskem delu smo proučevali vpliv prepletenosti vsakdanjega življenja in digitalne tehnologije na izobraževanje. V sklopu teoretičnega dela smo opredelili digitalno tehnologijo, na kratko preleteli njen razvoj ter našteli nekaj najpogostejših pametnih naprav. Predstavili smo medmrežje, opisali, kaj nam omogočata tako internet kot splet in opozorili na problem pomanjkanja zasebnosti. V nadaljevanju nas je zanimala soodvisnost človeka in tehnologije; predvsem, kakšen vpliv ima raba digitalnih naprav na zdravje in počutje ljudi ter kakšen je pomen digitalne pismenosti. Na koncu smo se osredotočili še na vlogo digitalne tehnologije v izobraževanju ter predstavili, kaj razvoj tehnologije pomeni za vseživljenjsko izobraževanje. V empiričnem delu naloge smo s pomočjo anketnega vprašalnika proučili pogostost uporabe pametnih naprav in njihov vpliv na kakovost življenja anketiranih ter kako se vse skupaj odraža v izobraževanju oz. v procesu vseživljenjskega izobraževanja. Zanimalo nas je tudi, v kolikšni meri so anketirani že navezani na svoje naprave in kako bi odreagirali, če te ne bi bile prisotne. V anketi so sodelovale polnoletne osebe; pridobili smo 101 ustrezen odgovor.
Keywords: digitalna tehnologija, počutje, izobraževanje, vseživljenjsko izobraževanje
Published in DKUM: 13.09.2022; Views: 398; Downloads: 79
.pdf Full text (1,43 MB)

54.
European first-year university students accept evolution but lack substantial knowledge about it: a standardized European cross-country assessment
Paul Kuschmierz, Anna Beniermann, Alexander Bergmann, Rianne Pinxten, Tuomas Aivelo, Justyna Berniak-Woźny, Gustav Bohlin, Anxela Bugallo-Rodriguez, Pedro Cardia, Bento Filipe Barreiras Pinto Cavadas, Andrej Šorgo, Gregor Torkar, 2021, original scientific article

Abstract: Investigations of evolution knowledge and acceptance and their relation are central to evolution edu‑ cation research. Ambiguous results in this feld of study demonstrate a variety of measuring issues, for instance difer‑ ently theorized constructs, or a lack of standardized methods, especially for cross-country comparisons. In particular, meaningful comparisons across European countries, with their varying cultural backgrounds and education systems, are rare, often include only few countries, and lack standardization. To address these defcits, we conducted a stand‑ ardized European survey, on 9200 frst-year university students in 26 European countries utilizing a validated, com‑ prehensive questionnaire, the “Evolution Education Questionnaire”, to assess evolution acceptance and knowledge, as well as infuencing factors on evolution acceptance.
Keywords: evolucija, znanje, visokošolsko izobraževanje, ocenjevanje, Evropa, evolution, acceptance, knowledge, multilevel modeling, socioscientific issues, religious faith, higher education, Europe, assessment, attitude
Published in DKUM: 02.09.2022; Views: 420; Downloads: 8
URL Link to full text

55.
Evolutionary content knowledge, religiosity and educational background of Slovene preschool and primary school pre-service teachers
Gregor Torkar, Andrej Šorgo, 2020, original scientific article

Abstract: Evolution by natural selection is the fundamental backbone of the life sciences. Therefore, it is important for teacher education programs to ensure graduates possess a strong knowledge of evolution in order to teach at all levels of biology education. The main aim was to investigate the impacts of the Slovene pre-service preschool and primary school teachers' religiosity and educational background on their evolutionary content knowledge. In the present study, understanding of five evolutionary topics, religiosity and educational background of 269 students was studied. Results show that students have a very poor understanding of evolution. They very often use teleological reasoning. Although many pieces of research have shown that religiosity can be in conflict with evolutionary theory, our findings show that religiosity does not significantly correlate with evolutionary knowledge nor to the educational background of students. However, for students' understanding of evolution, it is important how many years of biology lessons they had in secondary school. This should be better taken into account by educational policymakers because evolutionary principles are becoming increasingly relevant in medicine, agriculture and other socio-scientific topics.
Keywords: vzgoja in izobraževanje, bodoči učitelji, religija, Slovenija, educational background, evolution knowledge, pre-service teachers, religion, Slovenia
Published in DKUM: 02.09.2022; Views: 522; Downloads: 17
URL Link to full text

56.
Izkušnja učencev z učnimi težavami v času šolanja na daljavo : magistrsko delo
Barbara Cotič, 2022, master's thesis

Abstract: V magistrskem delu smo preučili izkušnje učencev z učnimi težavami v času šolanja na daljavo. V okviru teoretičnega dela smo s pomočjo strokovne literature pridobili podatke o otrocih s posebnimi potrebami, podrobneje o učencih z učnimi težavami, o delu šolske svetovalne službe ter o izobraževanju na daljavo. Raziskali smo tudi opravljene analize na področju šolanja na daljavo v času epidemije covid-19. V empiričnem delu smo predstavili zbrano gradivo, ki smo ga pridobili z vprašalnikom. Gradivo smo statistično obdelali s pomočjo SPSS programa in ga ustrezno interpretirali. V zaključku naloge smo potrdili oz. zavrgli zastavljene hipoteze in predstavili temeljne ugotovitve raziskave. Ugotovili smo, da je učencem največ težav predstavljalo nerazumevanje učiteljevih navodil ter same učne vsebine. Učna pomoč je bila v času šolanja na daljavo ustrezno nudena, tako s strani šolskega svetovalnega delavca kot učiteljev. Izvajana je bila vsaj enkrat tedensko s pomočjo različnih spletnih tehnologij (Viber, Zoom ipd.). Šolski strokovni delavci so učencem pomagali pri razlagi snovi ter učenju, na voljo pa so jim bili tudi za pogovore o tematikah, ki se ne tičejo izključno šole. Pomoč pa so učencem nudili tudi starši. Opazil se je trend upada motivacije in učne uspešnosti po šolanju na daljavo. Kljub majhnim težavam so učenci vseeno pogrešali klasičen način izobraževanja. Največja negativna lastnost je bilo pomanjkanje socialnega stika.
Keywords: Učenec, učne težave, izobraževanje, šolanje na daljavo, šolska svetovalna služba
Published in DKUM: 05.08.2022; Views: 663; Downloads: 116
.pdf Full text (1,63 MB)

57.
Vpliv šolanja na daljavo na gibalno aktivnost učencev v drugem vzgojno-izobraževalnem obdobju osnovne šole v obdobju epidemije COVID-19 : magistrsko delo
Samantha Sever, 2022, master's thesis

Abstract: Teoretična izhodišča: Gibalna aktivnost učencev drugega vzgojno-izobraževalnega obdobja pripomore k telesnemu in duševnemu zdravju ter pozitivno vpliva na učno uspešnost otrok. Cilj: Poučiti, kakšno je stanje gibalne aktivnosti otrok v drugem vzgojno-izobraževalnem obdobju v času epidemije v Sloveniji, kakšna so njihova stališča do gibalne aktivnosti ter koliko je epidemija in posledično šola na daljavo prispevala h gibalni aktivnosti učencev. Metode: Delo temelji na empirični raziskavi kvantitativne anketne metodologije, z naključno metodo vzorčenja. Raziskava je zajela 198 učencev drugega vzgojno-izobraževalnega obdobja. Podatke smo zbirali s strukturiranim vprašalnikom. Analiza podatkov je bila opravljena s hi-kvadrat testom, t-testom za neodvisne vzorce, kontingenčnimi tabelami in multiplo linearno regresijo. Rezultati: Večina učencev (74,1 %) drugega vzgojno-izobraževalnega obdobja se je z gibalno aktivnostjo v času epidemije, ko je šolanje potekalo na daljavo ukvarjala 5- do 7-krat na teden. Učenci, ki so se z gibalno aktivnostjo ukvarjali zelo pogosto, so dosegali tudi boljši učni uspeh. Razprava: Raziskava je pokazala, da se velika večina učencev drugega vzgojno-izobraževalnega obdobja redno giblje in izpolnjuje priporočila WHO glede izvajanja gibalne aktivnosti. Epidemija ni bistveno posegla v rednost gibalne aktivnosti glede na priporočila. Pomanjkljivosti so bile opažene pri organizirani gibalni dejavnosti, saj se jih večina učencev ni udeleževala. 
Keywords: telesna aktivnost, druga triada, osnovnošolsko izobraževanje, epidemija, COVID-19
Published in DKUM: 03.08.2022; Views: 575; Downloads: 94
.pdf Full text (1,18 MB)

58.
Vključevanje priseljencev v osnovnošolsko izobraževanje : magistrsko delo
Natalija Carmona, 2022, master's thesis

Abstract: Namen magistrske naloge je bil s kvalitativno raziskavo, ki analizira vključevanje otrok priseljencev na primeru ene osnovne šole, opraviti podroben pregled navedenega in ugotoviti, kako se izvajajo zakonski predpisi in upoštevajo različne smernice, na koncu pa za izbrano šolo pripraviti načrt izboljšav za uspešnejše vključevanje otrok priseljencev. Cilji magistrske naloge so bili: • analizirati in proučiti obstoječo zakonsko podlago vključevanja otrok priseljencev v osnovne šole v Republiki Sloveniji, • pripraviti študijo primera na podlagi obstoječe prakse pri delu s priseljenci na določeni osnovni šoli, • zbrati ideje za spremembo obstoječe prakse na določeni osnovi šoli, • pripraviti napotke za izboljšavo obstoječe prakse pri delu s priseljenci na določeni osnovni šoli. Magistrska naloga je sestavljena iz teoretičnega dela in empiričnega dela. V teoretičnem delu magistrske naloge je predstavljena obstoječa zakonodaja v Republiki Sloveniji s področja izobraževanja priseljencev ter aktualne smernice in priporočila za delo z otroki priseljenci. Empirični del magistrske naloge temelji na analizi obstoječega stanja, vključevanja priseljencev v osnovno šolo ter pripraviti možnosti izboljšav na določeni osnovni šoli. V empiričnem delu smo ugotovili, da se vključena šola z različnimi pristopi trudi ustvarjati šolski prostor, v katerem se učenci priseljenci počutijo sprejete. Učenci priseljenci, ki so sodelovali v raziskavi se čutijo sprejete in slišane, kar je bistvenega pomena za njihovo uspešno izobraževanje in vključevanje v novo okolje ter družbo.
Keywords: Učenci priseljenci, vključevanje učencev priseljencev osnovnošolsko izobraževanje.
Published in DKUM: 28.07.2022; Views: 899; Downloads: 236
.pdf Full text (1,02 MB)

59.
Delo šolske svetovalne službe in učiteljev z učenci s težavami pri učenju v času dela na daljavo
Zala Golob, 2022, master's thesis

Abstract: V zadnjih dveh šolskih letih smo bili v šolstvu zaradi epidemičnih razmer priča številnim spremembam in novim načinom poučevanja. Izobraževanje se je preselilo iz šole na splet, kar je številnim učencem povzročalo težave. Nekateri učenci so imeli težave pri učenju že pred novimi razmerami, veliko pa je bilo takšnih, pri katerih so se težave pojavile na novo. Namen magistrskega dela je bil ugotoviti, kako so šolski svetovalni delavci in učitelji sodelovali z učenci, ki so imeli težave pri učenju, ter kako je potekalo sodelovanje med omenjenima skupinama strokovnih delavcev. V raziskavi je sodelovalo 176 učiteljev razredne in predmetne stopnje ter srednješolskih učiteljev, ki so izpolnjevali anketni vprašalnik. Z dvema šolskima svetovalnima delavkama je bil opravljen intervju. Rezultati kažejo, da so učitelji in šolski svetovalni delavki v času izobraževanja na daljavo opazili precejšen porast učencev, ki počasneje usvajajo znanje. Ti so najpogosteje potrebovali: dodatno razlago, spodbudo in motivacijo. Učitelji so jim v večini namenili eno do dve uri tedensko, najpogosteje so z njimi izvajali videokonferenco. Strokovni delavci so medsebojno sodelovanje ocenjevali kot odlično ali zelo dobro.
Keywords: Učne težave, šolska svetovalna služba, učenci, ki počasneje usvajajo znanje, izobraževanje na daljavo
Published in DKUM: 28.07.2022; Views: 603; Downloads: 79
.pdf Full text (948,66 KB)

60.
Prednosti in slabosti šolanja na daljavo v času covid-19 epidemije: vidik dijakov srednjega strokovnega izobraževanja
Suzana Krajnc, 2022, master's thesis

Abstract: Uvod: Epidemija covid-19 je v Sloveniji povzročila zaprtje šol in prehod na pouk na daljavo, ki je trajal 23 tednov. Namen raziskave je bil raziskati vidik dijakov srednjega strokovnega izobraževanja o prednostih in slabostih šolanja na daljavo v tem času. Metode: Uporabljena je bila kvantitativna metoda dela. Izvedena je bila presečna opazovalna raziskava. Instrument raziskovanja je bil anketni vprašalnik, ki ga je ustrezno izpolnilo 268 dijakov. Podatki so bili analizirani z deskriptivno in inferenčno statistiko. Statistična obdelava podatkov je bila opravljena s statističnim programom IBM SPSS, V25.0. Rezultati: Analiza rezultatov je pokazala, da obstaja statistično značilna razlika v splošnem doživljanju pouka v času šolanja na daljavo med dijaki glede na letnik šolanja (F = 4,395, p = 0,013) ter statistično pomembna povezava med ohranjanjem socialnih stikov med šolanjem na daljavo in učinkovitostjo učenja (R = 0,414; p ˂ 0,001). Statistično pomembne povezave med uporabo informacijsko-komunikacijske tehnologije in učinkovitostjo učenja nismo potrdili (R = 0,091; p = 0,137). Kot največja prednost šolanja na daljavo se je pokazalo učinkovitejše upravljanje s časom, slabost pa pomanjkanje praktičnega pouka in socialnih stikov s sošolci. Razprava in sklep: Naše ugotovitve kažejo, da si dijaki kljub navajanju nekaterih prednosti šolanja na daljavo želijo pouka v učilnici, praktičnih vaj, sodelovanja s sošolci ter razlago učitelja. Dobrodošlo bi bilo, da bi se na nacionalnem nivoju pripravile strategije soočanja s predvidljivimi posledicami epidemije pri mladostnikih.
Keywords: covid-19, izobraževanje na daljavo, doživljanje pouka, srednješolci, zaprtje šol
Published in DKUM: 27.06.2022; Views: 1899; Downloads: 179
.pdf Full text (1,64 MB)

Search done in 0.26 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica