Search the digital library catalog

Abstract: Poučevanje romskih učencev v osnovnih šolah še vedno predstavlja velik izziv, saj se ti pogosteje srečujejo z družbenimi, kulturnimi in jezikovnimi ovirami, ki vplivajo na njihovo učno uspešnost. Kljub prilagoditvam in prizadevanjem strokovnih delavcev na osnovnih šolah, so romski učenci še vedno učno manj uspešni od svojih vrstnikov. Zato jih je pomembno vključevati tudi v različne oblike učne pomoči izven šolskega okolja. Kot ena izmed oblik pomoči se v Mariboru v sklopu društva Kralji ulice izvaja učna pomoč za romske učence. Z raziskavo smo želeli pridobiti vpogled v delo društva ter v sodelovanje med društvom in osnovnimi šolami. V ta namen smo pripravili anketna vprašalnika in polstrukturirani intervju. V raziskavi je sodelovalo 153 strokovnih delavcev iz mariborskih osnovnih šol in 3 strokovni delavci društva Kralji ulice. Raziskava je pokazala, da dobra tretjina strokovnih delavcev v osnovnih šolah pozna društvo Kralji ulice in njihov program dnevnega centra. Poznavanje društva je boljše v osnovnih šolah, kjer sodelovanje že poteka. Večina strokovnih delavcev si želi o društvu izvedeti več in z njim tudi sodelovati. Slaba polovica strokovnih delavcev v osnovnih šolah, kjer poteka sodelovanje, aktivno sodeluje z društvom in ima pri tem zelo dobre ali dobre izkušnje, pri čemer je najpogostejša oblika sodelovanja posredovanje učiteljevih informacij o učencu. Skupno mnenje razrednikov o romskih učencih je, da so ti učno manj uspešni od svojih vrstnikov, pouka ne obiskujejo redno in se redkeje od vrstnikov vključujejo v šolske dejavnosti. Ugotovili smo, da so romski učenci, ki obiskujejo društvo, učno uspešnejši od tistih, ki društva ne obiskujejo, ter da se ti učenci in njihovi starši boljše in aktivneje vključujejo v šolsko okolje. Strokovni delavci društva pri romskih učencih opažajo več šibkih kot močnih področij. Kot najmočnejše področje so izpostavili številske predstave, kot najšibkejše področje pa znanje slovenskega jezika. Strokovni delavci pri romskih učencih, ki aktivno obiskujejo učno pomoč, opažajo večjo učno motivacijo, boljšo učno uspešnost in hitrejši učni napredek. Romski učenci so izpostavljeni nespodbudnemu in nepodpornemu okolju. V sklopu društva romskim učencem nudijo prostočasne aktivnosti in aktivnosti usmerjene v učno pomoč. Z obiskovanjem teh učenci razvijajo socialne spretnosti in veščine, pridobivajo učne ter delovne navade in kompetence, ki pozitivno vplivajo na njihovo vključevanje v šolo in okolico.
Keywords: Učna uspešnost, romski učenci, vzgoja in izobraževanje, društvo Kralji ulice, učna pomoč
Published in DKUM: 31.08.2023; Views: 455; Downloads: 57
Full text (848,80 KB)

Abstract: Osnovno problemsko vprašanje primerjave kompetenčne naravnanosti trendov pri pouku geografije med Nemčijo in Slovenijo najprej obravnavamo z vidiki, ki izhajajo iz globalnega splošno-pedagoškega znanstvenega okvirja. V nalogi se v nadaljevanju poglabljamo v področje šolske geografije na ravni obveznega splošnega izobraževanja znotraj njenih diferenciranih didaktično-specifičnih okvirjev obeh držav. Konkretizacija preučevanja se v nalogi na eni strani nanaša na analizo, primerjavo in vrednotenje pedagoških razprav o implementaciji konceptov kompetenc v polje nemškega in slovenskega obveznega splošnega izobraževanja kot tudi njenih teoretičnih podlag, utemeljitev, klasificiranja, razmejevanja, geneze in razvoja ter vodilnih kompetenčnih usmeritev sodobne šole. Pod drobnogled vzamemo še učne rezultate obeh držav v raziskavi PISA in prikazujemo ključne ugotovitve, izhajajoče iz morebitnih učinkov šolskih reform z ozirom na kompetence. Na drugi strani v sferi geografskih predmetno specifičnih perspektiv obravnavane tematike prikažemo, kakšen je prispevek šolske geografije k izobraževanju in pridobivanju geografskih kompetenc ter preučujemo konkretne normativne rešitve umeščanja kompetenc za načrtovanje in izvajanje pouka geografije s slovenskimi in hessenskimi učnimi načrti oz. kurikuli. Delo zaključujemo z analizo, primerjavo in vrednotenjem učnih nalog izbranih učbenikov obeh dežel z vsebinami oz. temami, ki obravnavajo evropski prostor v kontekstu pridobivanja geografskih kompetenc.
Keywords: kompetence, pouk geografije, kompetenčna usmeritev, obvezno splošno izobraževanje, kurikularno načrtovanje
Published in DKUM: 13.07.2023; Views: 489; Downloads: 53
Full text (2,27 MB)

Abstract: Temeljni namen magistrskega dela je bil raziskati, kako so študenti pedagogike na Filozofski fakulteti Univerze v Mariboru doživljali stres v času izobraževanja na daljavo v obdobju epidemije covida-19 in kako je doživljanje stresa vplivalo na njihovo učno uspešnost ter ali obstajajo razlike med študenti glede na stopnjo študija. V teoretičnem delu magistrskega dela najprej opredelimo dejavnike, vrste in posledice stresa ter strategij spoprijemanja z njim. V drugem delu pozornost posvetimo izobraževanju na daljavo. Osredotočimo se na strategije učenja na daljavo, prednosti in slabosti izobraževanja na daljavo ter potek izobraževanja na daljavo v času epidemije covida-19. Posvetimo se tudi značilnostim učne uspešnosti študentov in vplivu stresa nanjo. Empirični del magistrskega dela temelji na empirični kvantitativni raziskavi, izvedeni z metodo anketiranja s pomočjo strukturiranega pisnega vprašalnika. Nanj je odgovorilo 54 študentov pedagogike prve in druge stopnje študija. Na osnovi odgovorov študentov zaključujemo, da so bili v času izobraževanja na daljavo izpostavljeni negativnemu stresu, ki je trajal kratkoročno. Kazal se je predvsem z emocionalnimi in mentalnimi znaki, ki so jih študenti obvladovali z različnimi strategijami, najpogosteje z načrtovanjem časa ali izdelavo časovnega razporeda dela ter s krepitvijo pozitivnih misli. Raziskava pokaže boljšo učno uspešnost v času izobraževanja v živo ter pokaže, da je stres vplival na učno uspešnost v času izobraževanja na daljavo, predvsem pri študentih na prvi stopnji visokošolskega študija.
Keywords: stres, covid-19, učna uspešnost, študenti, izobraževanje na daljavo, učenje na daljavo, e-izobraževanje
Published in DKUM: 16.06.2023; Views: 590; Downloads: 152
Full text (1,40 MB)

Abstract: V diplomski nalogi smo raziskovali motivacijo za izobraževanje v zavodu, Dom Nine Pokorn Grmovje, ki se ukvarja predvsem z nego oseb s potrebnimi potrebami. Svojim stanovalcem nudijo možnost samostojnega bivanja, hkrati pa se ukvarjajo še z nego na domu, cateringom in pranjem perila. V prvem delu diplomske naloge, ki je teoretični, smo predstavili pojem motivacije, vrste motivov in motivacijske dejavnike. Predstavili smo nekatere izmed najbolj znanih motivacijskih teorij, kot so Maslowova teorija potreb in Herzbergova motivacijska teorija. Opredelili smo pojem izobraževanje, cilje in temeljne dejavnike izobraževanja. Predstavili smo andragoški ciklus, oblike ter metode izobraževanja, učne pripomočke ter izobraževanje znotraj organizacije. V teoretičnem delu pa smo na kratko predstavili tudi zavod Dom Nine Pokorn Grmovje. V drugem, raziskovalnem delu smo ugotavljali, kaj zaposlene motivira za izobraževanje in kaj jih pri tem ovira. Ugotavljali smo, na katerem področju se želijo izobraževati, kakšne vrste izobraževanja si želijo in katere skupine ali osebe jih najbolj motivirajo za izobraževanje. Ob koncu pa smo odgovarjali na zastavljena raziskovalna vprašanja in ugotovili, da zaposlene za izobraževanje najbolj ovira pomanjkanje časa, motivira pa jih najbolj pridobitev novega znanja za lasten razvoj.
Keywords: Motivacija, motivacijski dejavniki, izobraževanje, metode izobraževanja.
Published in DKUM: 09.05.2023; Views: 658; Downloads: 106
Full text (886,58 KB)

Abstract: Pri pripravi vprašalnikov za magistrsko delo smo prišli do dileme o najprimernejšem izboru pojmov: praktično, laboratorijsko ali eksperimentalno delo. V nalogi so uporabljeni vsi trije izrazi, najpogosteje pa praktično delo, saj je vsako laboratorijsko in eksperimentalno delo tudi praktično delo, obratno pa zmeraj ne velja. Ne glede na poimenovanje imajo vse tri oblike dela pozitiven vpliv na učence. Praktično delo je z vidika aktivnosti učencev med poukom izredno pomembno in ima veliko prednosti pred ostalimi metodami dela, kjer učenci niso aktivni v tolikšni meri. Praktično delo je učinkovitejše s stališča trajnosti znanja, saj vpliva na lažje in boljše sklepanje, kritično mišljenje, razumevanje znanosti, uporabo znanja, razlage opažanj ter definiranje novega problema. Posledično učenci s pomočjo praktičnega dela dosegajo višje kognitivne nivoje, praktično delo pa omogoča tudi lažje povezovanje teorije s prakso. Prav tako praktično delo omogoča razvijanje ročnih spretnosti, ki so pomembne v vsakdanjem življenju. Praktično delo je glede na učne načrte predmetov z naravoslovnimi vsebinami s strani stroke in zakonodajalcev priporočljivo že od začetka šolanja. Samostojnost učencev pri aktivnostih praktičnega dela pa naj bi se od prvega razreda dalje postopoma povečevala. Kljub pomembnosti praktičnega dela učitelji v praksi pogosto naletijo na težave – v šolah ni zadostne opreme, učitelja skrbi izpolnitev ciljev predmeta iz učnega načrta, potrebnega je več časa za izvedbo ure s praktičnim delom kot za izvedbo ure z drugimi, manj aktivnimi metodami dela. Glede na naše ugotovitve učitelji praktično delo, kljub oviram, izvajajo v veliki meri. Med epidemijo COVID-19 (2020-2022) se je izobraževanje na daljavo v osnovni šoli bistveno povečalo, kar je močno otežilo izvedbo praktičnega dela pri predmetih z naravoslovnimi vsebinami, saj učitelji z izvedbo praktičnega dela na daljavo niso imeli izkušenj. Učitelji so praktično delo, kljub oviram, ki jih je prineslo izobraževanje na daljavo, poskušali izvajati v čim večji meri. Učencem so dali samostojne naloge za izvedbo praktičnega dela ali pa so jim praktično delo prikazali s pomočjo demonstracije. Učitelji so se glede na podana mnenja zavedali prednosti praktičnega dela, kljub temu pa so izzivi in problematika pogosto bili tako veliki, da so prevladali nad prednostmi. Posledično je bila izvedba praktičnega dela med šolanjem na daljavo manjša kot pred šolanjem na daljavo. Zaradi prednosti praktičnega dela bi si učitelji želeli več možnosti usposabljanja in izobraževanja glede praktičnega dela na daljavo, saj bi tako učenci tudi pri izobraževanju na daljavo v največji možni meri pridobili veščine praktičnega dela.
Keywords: praktično delo, naravoslovni predmeti, biologija, kemija, praktično delo na daljavo, osnovnošolsko izobraževanje, izobraževanje v času COVID-19
Published in DKUM: 13.04.2023; Views: 601; Downloads: 71
Full text (1,90 MB)