| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 1522
First pagePrevious page12345678910Next pageLast page
1.
Slovenščina kot drugi in tuji jezik v izobraževanju
2022

Abstract: Znanstvena monografija Slovenščina kot drugi in tuji jezik v izobraževanju prinaša recenzirane razprave, v katerih sta zaradi aktualnosti in posledično vse večjih potreb po usvajanju slovenščine kot nematernega jezika z vidika najsodobnejših didaktičnih, jezikoslovnih, kulturoloških in literarnovednih pristopov osvetljena pomen in vloga slovenščine kot drugega in tujega jezika v izobraževanju. Avtorji in avtorice razprav prihajajo s Slovenske akademije znanosti in umetnosti (SAZU), z mariborske, ljubljanske in s primorske univerze kakor tudi iz Avstrije, s Hrvaške, iz Madžarske, s Češke in iz Ukrajine. Uredili sta jo Simona Pulko in Melita Zemljak Jontes z Oddelka za slovanske jezike in književnosti Filozofske fakultete Univerze v Mariboru. Zakonodaja, ki vključuje tudi člene o učencih priseljencih in učenkah priseljenkah, je splošna in šolska. V prvo skupino sodijo mednarodni dokumenti in splošna slovenska zakonodaja: Ustava Republike Slovenije (2006), Resolucija o migracijski politiki Republike Slovenije (2002), Zakon o azilu (2006), Zakon o tujcih (2009, 2011) in Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o tujcih (ZTuj-2F) (2021). V drugo skupino sodijo Bela knjiga o vzgoji in izobraževanju (2011), Zakon o osnovni šoli (2006), Zakon za uravnoteženje javnih financ (2012) in Pravilnik o preverjanju in ocenjevanju znanja (2013); v to skupino sodijo tudi Strategija vključevanja otrok, učencev in dijakov migrantov v sistem vzgoje in izobraževanja v Republiki Sloveniji (2007), Smernice za izobraževanje otrok tujcev v vrtcih in šolah (2009), Smernice za vključevanje otrok priseljencev v vrtce in šole (2012), Vključevanje otrok priseljencev v slovenski vzgojno-izobraževalni sistem (2017), Predlog programa dela z otroki priseljenci za področje predšolske vzgoje, osnovnošolskega in srednješolskega izobraževanja (2018) in Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o normativih in standardih za izvajanje programa osnovne šole (2019). Slovenija je tudi podpisnica dokumenta osmih Ključnih kompetenc za vseživljenjsko učenje: evropski referenčni okvir (UL EU 2018/C 189/8). Bela knjiga o vzgoji in izobraževanju (2011) je dokument, ki vsebuje načela, cilje in strateške usmeritve vzgoje in izobraževanja, najprej splošna, v nadaljevanju po stopnjah šolanja (vrtec, OŠ, SŠ), v posebnem poglavju se načela, cilji in strategije nanašajo tudi na otroke priseljence in na otroke, rojene v Sloveniji, katerih materinščina ni slovenščina. Posebej pomembna je uzaveščenost o rabi jezikov v vzgoji in izobraževanju: slovenščina kot prvi in drugi jezik, materinščina in tuji jeziki (2011: 33–35). Spoštovanje vseh otrok, katerih materinščina ni slovenščina, se kaže predvsem v načelu spodbujanja medkulturnosti, saj je zavedanje o obči kulturni dediščini temeljni pogoj za sprejemanje in spoštovanje pluralizma kultur. Z različnih raziskovalnih vidikov napisane razprave posegajo na naslednja tematska področja: slovenščina kot drugi in tuji jezik v germanskem, južnoslovanskem, romanskem in madžarskem svetu; slovenska književnost na slavistikah v germanskem, južnoslovanskem, romanskem in madžarskem svetu; slovenščina v primerjavi s tipološko in genetsko (ne)sorodnimi jeziki; vloga književnih besedil pri poučevanju slovenščine kot drugega in tujega jezika; vloga strokovnih in poljudnoznanstvenih besedil pri poučevanju slovenščine kot drugega in tujega jezika; učbeniška gradiva za poučevanje slovenščine kot drugega in tujega jezika skozi čas; dvo- in večjezični avtorji ter avtorice pri poučevanju slovenščine kot drugega in tujega jezika; sodobni pristopi, metode in nove tehnologije v poučevanju in usvajanju slovenščine kot drugega in tujega jezika (na osnovnih in srednjih šolah ter gimnazijah, na univerzi ipd.); slovenska kulturna dediščina pri poučevanju slovenščine kot drugega in tujega jezika; kulturološki in ekološki tematski sklopi pri poučevanju slovenščine kot drugega in tujega jezika; vloga arealov pri poučevanju slovenščine kot drugega in tujega jezika.
Keywords: slovenščina kot drugi in tuji jezik, izobraževanje, medkulturnost, didaktika, jezikoslovje, literarna veda.
Published in DKUM: 02.12.2022; Views: 11; Downloads: 3
.pdf Full text (5,64 MB)
This document has many files! More...

2.
Izobraževanje na daljavo z vidika staršev osnovnošolskih otrok : magistrsko delo
Patricija Štrbuncl Jalovec, 2022, master's thesis

Abstract: Izobraževanje je v digitalni revoluciji dobilo nove oblike. Čeprav se izraz e-izobraževanje uporablja in je aktualen drugje po svetu že nekaj časa, se je v letu 2020 morala tudi Slovenija odločiti za tovrstni način izobraževanja. Tako imenovano e-izobraževanje spodbuja fleksibilno izobraževanje učencev, omogoča individualnost in samostojnost pri pridobivanju novega znanja ter ažurno spremljanje lastnega napredka (Jereb in Bernik, 2006). V magistrskem delu smo definirali e-izobraževanje, ga primerjali s tradicionalnim načinom izobraževanja ter predstavili ukrepe, ki so veljali v času e-izobraževanja. V raziskavi je sodelovalo 630 staršev osnovnošolskih otrok. Podatke smo zbrali z anonimnim anketnim vprašalnikom. V raziskavi nas je zanimalo, ali so otroci imeli doma vsa potrebna sredstva za nemoteno delo v času izobraževanja na daljavo, koliko starševske pomoči so potrebovali, kako je potekala komunikacija z učitelji ter kako so bili starši zadovoljni z izobraževanjem na daljavo. Izkazalo se je, da so otroci imeli doma vsa potrebna sredstva za nemoteno izobraževanje na daljavo. V času izobraževanja na daljavo so starši otrokom nudili pomoč do štiri ure vsakodnevno. Rezultati raziskave prav tako kažejo, da so učitelji s starši komunicirali vsaj enkrat tedensko, starši pa so menili, da bi se lahko izobraževanje na daljavo izvedlo bolje.
Keywords: Izobraževanje na daljavo, starši, covid-19.
Published in DKUM: 24.11.2022; Views: 47; Downloads: 9
.pdf Full text (1,34 MB)

3.
Sodobni načini izobraževanja v osnovni šoli Banović Strahinja
Nikša Novosel, 2022, undergraduate thesis

Abstract: Znanstvena in tehnološka revolucija je naredila korenite spremembe v vseh družbenih in znanstvenih sistemih, še posebej v pedagoški znanosti, tehnične in digitalne naprave ter sodobna informacijsko-komunikacijska tehnologija (IKT) so postale sestavni del pedagoškega procesa in predstavljajo imperativ sodobnega izobraževanja. Kot posledica omenjene informatizacije izobraževalnega procesa se poraja ideja o inovativni obliki učenja: elektronskem učenju (eng. e-learning), ki je način pridobivanja znanja in veščin ob pomoči izobraževalnih in informacijsko-komunikacijskih tehnologij. Osrednja in ključna vloga študenta pri izobraževanju je, da ob pomoči sodobne tehnologije na kreativen in interaktiven način pridobiva znanje in potrebne kompetence za življenje in delo v sodobni družbi. V diplomskem delu raziskujemo sodobne učne metode v Osnovni šoli Banović Strahinja. V teoretičnem delu smo predstavili osnovne pojme tradicionalnega in sodobnega učenja v osnovni šoli. V empiričnem delu smo izvedli raziskavo o sodobnih metodah poučevanja med učenci Osnovne šole Banović Strahinja z lastnim vprašalnikom. Ugotovili smo, da jih izmed vseh omenjenih dejavnikov najbolj zanimata elektronsko učenje in uporaba digitalnih platform za učenje
Keywords: izobraževanje, e-izobraževanje, sodobne metode, IKT, internet, osnovna šola
Published in DKUM: 15.11.2022; Views: 38; Downloads: 9
.pdf Full text (1,38 MB)

4.
Motivacija za izobraževanje v podjetju x
Doris Tahirović, 2022, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu smo raziskali, kako aktivno zaposleni sodelujejo v izvedenih dodatnih izobraževanjih, koliko jih podjetje ozavešča o pomembnosti izobraževanj, koliko jih motivira k samemu aktivnemu sodelovanju na teh in v kolikšni meri preverja učinkovitost izobraževanj pri zaposlenih po končanem izobraževanju. Namen diplomske naloge je ugotoviti, kateri dejavniki vplivajo na aktivno sodelovanje zaposlenih, kaj je zaposlenim najpomembnejše pri izobraževanjih, zaradi česa in na katerem področju se radi izobražujejo ter katera tehnika preverjanja znanja po koncu izobraževanj jim najbolj ustreza ali ne ustreza. Pri teoretičnem delu smo uporabili metodo deskripcije in kompilacije. Podatke o obstoječem stanju na področju izobraževanja pa smo pridobili s pomočjo ankete. Ugotovili smo, da na aktivno sodelovanje zaposlenih najbolj vpliva dober predavatelj, pridobljeno znanje, motivacija nadrejenega in način izobraževanja. S pomočjo izobraževanj bi si zaposleni želeli največ znanja pridobiti na področju informatike in tujega jezika. Intervju se jim zdi najbolj neprijeten način preverjanja znanja po zaključenem izobraževanju, nato pa reševanje testov ter intervju.
Keywords: motivacija, izobraževanje, aktivnost, zaposleni
Published in DKUM: 21.10.2022; Views: 57; Downloads: 20
.pdf Full text (1,73 MB)

5.
Poučevanje naravoslovja in biologije na prostem v osnovni šoli : magistrsko delo
Brina Lukež, 2022, master's thesis

Abstract: Učenci se v naravi učijo preko realnih ter neposrednih izkušenj. V magistrskem delu smo želeli raziskati, kako poteka poučevanje v naravi na slovenskih osnovnih šolah pri rednem pouku naravoslovja v 6. in 7. razredu ter biologije v 8. in 9. razredu, saj želimo otrokom čim bolj približati naravo in se izogniti situacijam, ki jih je eden izmed učiteljev navedel v anketnem vprašalniku: ˝Otroci ne sodelujejo pri pouku naravoslovja, saj nočejo stopiti na mokro travo.« Ker menimo, da lahko učitelji v sklopu rednega pouka naravoslovja in/ali biologije spodbudijo uveljavljanje poučevanja v naravnem okolju, smo jih vključili kot ciljno skupino naše raziskave. Na podlagi podatkov anketnega vprašalnika, ki ga je izpolnilo 108 učiteljev naravoslovja in/ali biologije, smo pridobili vpogled v trenutno stanje izvajanja poučevanja v naravi. Večina anketiranih učiteljev poučuje v naravi manj kot 40 % vseh učnih ur, po učnem načrtu predpisanih za izvajanje aktivnih metod. Učence vodijo večinoma na enodnevne naravoslovne ekskurzije ali teren (1‒2 uri) izven šolskega okoliša, čeprav imajo že okoli šole ustrezne naravne pogoje za izvajanje pouka. V sklopu raziskave smo pridobili vpogled, s katerimi ovirami se anketirani učitelji srečujejo. Ugotovili smo, da anketirane učitelje najbolj omejujejo pomanjkanje časa, pomanjkanje kadra za spremstvo, preobsežen kurikulum in preveliko število učencev v oddelkih. Kljub navedenim oviram se pri poučevanju v naravi počutijo suverene in na tem področju ne zaznavajo nizke stopnje usposobljenosti; predpostavljamo, da imajo na voljo dovolj priložnosti za izpopolnjevanje oziroma nadgradnjo znanja in veščin na tem področju. Poučevanje v naravi je uspešno samo, če učitelj razume razlog obiska naravne lokacije in verjame v smiselnost poučevanja na prostem, zato smo raziskali tudi njihov odnos do tovrstnega poučevanja. Anketirani učitelji naravoslovja in/ali biologije so motivirani in si želijo dodatnega izpopolnjevanja na tem področju. Poučevanje v naravi se jim zdi učinkovito, pomembno in koristno za učence. Ker verjamemo, da ima poučevanje v naravi potencial sodobnega šolanja, smo predlagali zapolnitev vrzeli na različnih ravneh, na katere smo naleteli v sklopu naše raziskave.
Keywords: biologija, izobraževanje na prostem, naravoslovje, poučevanje v naravi
Published in DKUM: 23.09.2022; Views: 107; Downloads: 18
.pdf Full text (814,14 KB)

6.
Vpliv pandemije na izobraževanje študentov na visokošolskem zavodu
Tjaša Meglič, 2022, undergraduate thesis

Abstract: Pandemija virusa COVID-19 je ustvarila nemalo nepredvidljivih in napornih izzivov na področju izobraževanja. V zelo kratkem času je bilo potrebno narediti delni ali popoln prehod na nov način izobraževanja. V diplomskem delu se navezujemo na prednosti in slabosti pri izobraževanju na daljavo, ugotavljamo, do katerih storitev oz. gradiv so imeli študenti dostop med izobraževanjem na daljavo ter odkrivamo, kateri dejavniki jih pri e-izobraževanju motivirajo. V diplomskem delu uporabljamo metodo deskripcije, komparacije, interpretacije, dedukcije in analize. Pridobljeni rezultati kažejo, da so slabosti v največji meri pomanjkanje druženja s sošolci, nezbranost študentov, tehnične težave ter nezainteresiranost študentov. Med največje prednosti so študenti uvrstili odsotnost dnevne vožnje, več svobode pri razporejanju časa za študij ter nižji stroški pri izobraževanju na daljavo. Med e-izobraževanjem so imeli v največjem povprečju dostop do obveznih študijskih vsebin v digitalni in/ali fizični obliki, najbolj pa jih motivira diplomiranje in več prostega časa.
Keywords: E-izobraževanje, COVID-19, prednosti e-izobraževanja, slabosti e-izobraževanja, motivacija pri e-izobraževanju
Published in DKUM: 22.09.2022; Views: 100; Downloads: 21
.pdf Full text (1,88 MB)

7.
Vpliv prepletenosti vsakdanjega življenja in digitalne tehnologije na izobraževanje : magistrsko delo
Barbara Kocbek, 2022, master's thesis

Abstract: V magistrskem delu smo proučevali vpliv prepletenosti vsakdanjega življenja in digitalne tehnologije na izobraževanje. V sklopu teoretičnega dela smo opredelili digitalno tehnologijo, na kratko preleteli njen razvoj ter našteli nekaj najpogostejših pametnih naprav. Predstavili smo medmrežje, opisali, kaj nam omogočata tako internet kot splet in opozorili na problem pomanjkanja zasebnosti. V nadaljevanju nas je zanimala soodvisnost človeka in tehnologije; predvsem, kakšen vpliv ima raba digitalnih naprav na zdravje in počutje ljudi ter kakšen je pomen digitalne pismenosti. Na koncu smo se osredotočili še na vlogo digitalne tehnologije v izobraževanju ter predstavili, kaj razvoj tehnologije pomeni za vseživljenjsko izobraževanje. V empiričnem delu naloge smo s pomočjo anketnega vprašalnika proučili pogostost uporabe pametnih naprav in njihov vpliv na kakovost življenja anketiranih ter kako se vse skupaj odraža v izobraževanju oz. v procesu vseživljenjskega izobraževanja. Zanimalo nas je tudi, v kolikšni meri so anketirani že navezani na svoje naprave in kako bi odreagirali, če te ne bi bile prisotne. V anketi so sodelovale polnoletne osebe; pridobili smo 101 ustrezen odgovor.
Keywords: digitalna tehnologija, počutje, izobraževanje, vseživljenjsko izobraževanje
Published in DKUM: 13.09.2022; Views: 80; Downloads: 17
.pdf Full text (1,43 MB)

8.
European first-year university students accept evolution but lack substantial knowledge about it: a standardized European cross-country assessment
Paul Kuschmierz, Anna Beniermann, Alexander Bergmann, Rianne Pinxten, Tuomas Aivelo, Justyna Berniak-Woźny, Gustav Bohlin, Anxela Bugallo-Rodriguez, Pedro Cardia, Bento Filipe Barreiras Pinto Cavadas, Andrej Šorgo, Gregor Torkar, 2021, original scientific article

Abstract: Investigations of evolution knowledge and acceptance and their relation are central to evolution edu‑ cation research. Ambiguous results in this feld of study demonstrate a variety of measuring issues, for instance difer‑ ently theorized constructs, or a lack of standardized methods, especially for cross-country comparisons. In particular, meaningful comparisons across European countries, with their varying cultural backgrounds and education systems, are rare, often include only few countries, and lack standardization. To address these defcits, we conducted a stand‑ ardized European survey, on 9200 frst-year university students in 26 European countries utilizing a validated, com‑ prehensive questionnaire, the “Evolution Education Questionnaire”, to assess evolution acceptance and knowledge, as well as infuencing factors on evolution acceptance.
Keywords: evolucija, znanje, visokošolsko izobraževanje, ocenjevanje, Evropa, evolution, acceptance, knowledge, multilevel modeling, socioscientific issues, religious faith, higher education, Europe, assessment, attitude
Published in DKUM: 02.09.2022; Views: 69; Downloads: 3
URL Link to full text

9.
Evolutionary content knowledge, religiosity and educational background of Slovene preschool and primary school pre-service teachers
Gregor Torkar, Andrej Šorgo, 2020, original scientific article

Abstract: Evolution by natural selection is the fundamental backbone of the life sciences. Therefore, it is important for teacher education programs to ensure graduates possess a strong knowledge of evolution in order to teach at all levels of biology education. The main aim was to investigate the impacts of the Slovene pre-service preschool and primary school teachers' religiosity and educational background on their evolutionary content knowledge. In the present study, understanding of five evolutionary topics, religiosity and educational background of 269 students was studied. Results show that students have a very poor understanding of evolution. They very often use teleological reasoning. Although many pieces of research have shown that religiosity can be in conflict with evolutionary theory, our findings show that religiosity does not significantly correlate with evolutionary knowledge nor to the educational background of students. However, for students' understanding of evolution, it is important how many years of biology lessons they had in secondary school. This should be better taken into account by educational policymakers because evolutionary principles are becoming increasingly relevant in medicine, agriculture and other socio-scientific topics.
Keywords: vzgoja in izobraževanje, bodoči učitelji, religija, Slovenija, educational background, evolution knowledge, pre-service teachers, religion, Slovenia
Published in DKUM: 02.09.2022; Views: 89; Downloads: 4
URL Link to full text

10.
Izkušnja učencev z učnimi težavami v času šolanja na daljavo : magistrsko delo
Barbara Cotič, 2022, master's thesis

Abstract: V magistrskem delu smo preučili izkušnje učencev z učnimi težavami v času šolanja na daljavo. V okviru teoretičnega dela smo s pomočjo strokovne literature pridobili podatke o otrocih s posebnimi potrebami, podrobneje o učencih z učnimi težavami, o delu šolske svetovalne službe ter o izobraževanju na daljavo. Raziskali smo tudi opravljene analize na področju šolanja na daljavo v času epidemije covid-19. V empiričnem delu smo predstavili zbrano gradivo, ki smo ga pridobili z vprašalnikom. Gradivo smo statistično obdelali s pomočjo SPSS programa in ga ustrezno interpretirali. V zaključku naloge smo potrdili oz. zavrgli zastavljene hipoteze in predstavili temeljne ugotovitve raziskave. Ugotovili smo, da je učencem največ težav predstavljalo nerazumevanje učiteljevih navodil ter same učne vsebine. Učna pomoč je bila v času šolanja na daljavo ustrezno nudena, tako s strani šolskega svetovalnega delavca kot učiteljev. Izvajana je bila vsaj enkrat tedensko s pomočjo različnih spletnih tehnologij (Viber, Zoom ipd.). Šolski strokovni delavci so učencem pomagali pri razlagi snovi ter učenju, na voljo pa so jim bili tudi za pogovore o tematikah, ki se ne tičejo izključno šole. Pomoč pa so učencem nudili tudi starši. Opazil se je trend upada motivacije in učne uspešnosti po šolanju na daljavo. Kljub majhnim težavam so učenci vseeno pogrešali klasičen način izobraževanja. Največja negativna lastnost je bilo pomanjkanje socialnega stika.
Keywords: Učenec, učne težave, izobraževanje, šolanje na daljavo, šolska svetovalna služba
Published in DKUM: 05.08.2022; Views: 205; Downloads: 56
.pdf Full text (1,63 MB)

Search done in 0.24 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica