Search the digital library catalog

Abstract: Magistrska naloga obravnava vlogo in uporabo videoposnetkov kot učnega orodja v športnem izobraževanju. Poudarek je na pomembnosti videoposnetkov pri izboljšanju učenja motoričnih spretnosti, analizi tehnik in taktik ter pri zagotavljanju povratne informacije učencem in športnikom. V prvem delu naloge je predstavljen teoretični okvir, ki vključuje pregled zgodovine razvoja videoposnetkov ter njihovih prednosti in slabosti v izobraževalnem procesu, s posebnim poudarkom na športu. Raziskuje se, kako videoposnetki omogočajo boljšo vizualizacijo in razumevanje kompleksnih gibov, kar vodi v izboljšano tehnično izvedbo in večjo motivacijo učencev. Empirični del naloge temelji na kvalitativni analizi, ki vključuje preučevanje odzivov otrok v starostnih skupinah 8, 10, 12 in 15 let na izbrane športne videoposnetke. Otroci so analizirali različne športne vsebine, kot so igre z ohranjanjem posesti žoge, dinamične tehnike in igre ena-na-ena. Raziskava se osredotoča na to, kako starost vpliva na sposobnost razumevanja in izvajanja športnih tehnik, prikazanih v videoposnetkih. Rezultati kažejo, da videoposnetki pozitivno vplivajo na učenje športnih veščin, zlasti pri mlajših otrocih, ki so bolj dovzetni za vizualne prikaze. Končni del naloge se osredotoča na širši pomen digitalnih kompetenc in digitalne pismenosti v sodobnem športnem izobraževanju. Poudarjena je potreba po razvoju teh kompetenc pri učencih in učiteljih, saj uporaba videoposnetkov spodbuja ne le športne veščine, temveč tudi tehnično znanje in kritično mišljenje. Raziskava tako prinaša pomembne ugotovitve za učinkovito uporabo digitalnih orodij v športu in ponuja smernice za prihodnje pedagoške prakse.
Keywords: videoposnetki, športno izobraževanje, motorične spretnosti, povratna informacija, digitalne kompetence
Published in DKUM: 29.11.2024; Views: 0; Downloads: 18
Full text (2,58 MB)

Abstract: Diplomsko delo z naslovom "Učne strategije študentov na visokošolski ustanovi" raziskuje učne strategije, ki jih študenti uporabljajo med študijem. Razumevanje teh strategij je ključno za izboljšanje kakovosti izobraževalnega procesa na visokošolski ravni, ki ima pomembno vlogo pri intelektualnem razvoju mladih. Teoretični del naloge obravnava osnovne pojme in opredelitve učenja ter učnih strategij, vključno s tradicionalno metodo, kot je ponavljanje, in sodobnejšimi pristopi, kot so tehnologija, skupinsko delo in samostojno raziskovanje. Empirični del zajema raziskavo med študenti različnih starosti. Podatke smo zbirali z anketnim vprašalnikom, ki je zajemal vprašanja o učnih strategijah, načinih dela, udeležbi na predavanjih in vajah ter zapisovanju predavane snovi. Namen raziskave je sistematično raziskati in razumeti učne strategije študentov na visokošolskih ustanovah, vključno z njihovimi navadami pri učenju, pogostostjo uporabe različnih strategij ter organizacijo učenja pri predavanjih in vajah. Raziskava poudarja raznolikost v uporabi učnih strategij, prilagojenih posameznim potrebam in interesom. Zaključki naloge poudarjajo prilagajanje učnega okolja in didaktičnih pristopov potrebam študentov ter spodbujanje uporabe različnih učnih strategij za izboljšanje učnega procesa, vključno z večjo uporabo tehnologije, skupinskim delom ter aktivnim sodelovanjem študentov v pedagoškem procesu, kar prispeva k bolj kakovostnemu visokošolskemu izobraževanju.
Keywords: učne strategije, visokošolsko izobraževanje, učenje
Published in DKUM: 19.11.2024; Views: 0; Downloads: 10
Full text (1,12 MB)

Abstract: Finančna pismenost postaja vedno bolj zanimiv predmet raziskovanja, predvsem zaradi svojega vpliva na upravljanje osebnih financ. Obsega znanje in razumevanje finančnih konceptov in finančnih tveganj kot tudi veščine, motivacijo in samozavest za uporabo tega znanja pri finančnih odločitvah. V svetu le eden od treh odraslih razume osnovne finančne koncepte. Zelo pomembno je, da imajo mladostniki in mlajši otroci možnost, da si z denarjem, z upravljanjem denarja ter na splošno z delovanjem znotraj obstoječega finančnega sistema naberejo čim več konkretnih izkušenj. Le na tak način si bodo lahko izboljšali svojo finančno pismenost, kar jim bo olajšalo finančne odločitve in aktivno delovanje znotraj finančnega sistema v odraslosti. Posledice finančne nepismenosti so lahko škodljive, od tega, da se o tem ne poučujejo v šolah, do tega, da je vse večja potreba po finančnem izobraževanju kar starši ne morejo financirati. Finančno izobraževanje je v slovenskem izobraževalnem sistemu vključeno v različne šolske predmete. Pri pregledu šolskih sistemov v Evropi in svetu so v obveznem osnovnošolskem izobraževanju vsebine, ki obravnavajo finančno izobraževanje, vključene v predmet Home Economics ali po naše Gospodinjstvo. Pomen finančnega izobraževanja sicer narašča, vendar bo finančna ozaveščenost prebivalstva uspešna šele, ko bodo vsi spoznali, da so finančno premalo pismeni. Zaradi premalo finančnega izobraževanja v mladosti in premalo zavedanja o koristih stalnega finančnega izobraževanja lahko vodi do zmanjšanja finančnega znanja na delovnem mestu ter v drugih okoljih. Zato je pomembno, da zagotovimo zgodnje priložnosti za postavitev temeljev finančne pismenosti. OECD je vodilna organizacija na področju merjenja finančne pismenosti po vsem svetu, saj je razvila celovita orodja za odrasle in mlade. Za merjenje finančne pismenosti se uporablja zbirka orodij OECD/INFE za odrasle in mlade, katerega vprašalnik vsebuje naslednje elemente: finančno znanje, finančno vedenje in finančni odnos. Glavne ugotovitve so, da so moški bolj finančno pismeni kot ženske. Finančna pismenost se resnično razlikuje glede na demografske dejavnike, kot so starost, izobrazba, spol in dohodek. Finančne vsebine niso dovolj vključene v osnovnošolski in srednješolski izobraževalni program v Sloveniji.
Keywords: finančna pismenost, finančno izobraževanje, šolski sistem, finančno znanje, metodologija merjenja finančne pismenosti
Published in DKUM: 15.10.2024; Views: 0; Downloads: 7
Full text (1,82 MB)

Abstract: Diplomsko delo zajema področje izobraževanja na daljavo z vidika učencev osnovnih šol, dijakov in študentov. Osredinja se predvsem na vidike in mnenja učencev, dijakov in študentov o izobraževanju na daljavo v primerjavi z tradicionalnim šolanjem. Raziskali smo, katere so prednosti in slabosti izobraževanja na daljavo z vidika učencev, dijakov in študentov v primerjavi z izobraževanjem v živo, za katera področja izobraževanja učenci, dijaki in študentje menijo, da je izobraževanje na daljavo nekoliko primernejše in za katera ne, ter kateri način izobraževanja je za učence, dijake in za študente lažji, izobraževanje na daljavo ali neposredno v živo. V okviru diplomskega dela smo izvedli anonimno anketo na osnovni in srednji šoli ter na fakulteti na Gorenjskem.
Keywords: izobraževanje na daljavo, učenci osnovnih šol, dijaki, študentje
Published in DKUM: 14.10.2024; Views: 0; Downloads: 6
Full text (722,07 KB)

Abstract: Študij je vedno odvisen od časa in prostora, v katerem poteka, ter tega, kako profesorji organizirajo delo. Postmoderna družba je družba nenehnih sprememb (kulturnih, političnih, družbenih), ki zahtevajo prilagajanje tako od posameznikov kot tudi organizacij. In zato je tudi študij, še posebno kakovost njegove izvedbe, močno odvisen od širših družbenih dogajanj in (ali pa še posebno) osebe (profesorja), ki je neposredno odgovorna za njegovo izvedbo. Kot protiutež profesorju je študent, torej oseba, željan novega znanja in dokazovanja svojih dosedanjih sposobnosti, spretnosti, znanja. Njune poti se srečujejo, da pa bi tudi sodelovala, si je treba prizadevati za aktivno udeležbo obeh. Avtorici v članku tako preučujeta problem kakovostnega študija z vidika aktivnosti študentov, predvsem se osredotočata na dejavnike in osebe, ki k temu pripomorejo, pa tudi načine za njegovo uresničitev. V prvem delu predstavljata teoretična izhodišča, pri čemer sta soočili razmišljanja različnih avtorjev (Apple 1992; Biutink 2009; Lepičnik Vodopivec 2002; Saracho in Spodek 2007 in drugi) ter podali odgovore na vprašanja o kakovostnem študiju preko aktivnosti samih študentov. Ob tem sta posegli tako na področje strokovnega izobraževanja in učenja kot tudi osebnostnega razvoja oseb, ki v procesu aktivnega študija sodelujejo (študentje in profesorji). V drugem delu predstavljata in utemeljujeta možnosti, načine in naloge za spodbujanje aktivnosti študentov. Osredotočili sta se na študij predšolske vzgoje in študente, ki se pripravljajo za poklic vzgojitelja predšolskih otrok. Konkretno sta prikazali primer naloge (priprava in izdelava ter predstavitev priročnika preko delnih nalog in zadolžitev) za spodbujanje aktivnosti študentov in hkrati utemeljili dosežke tako na strokovnem kot tudi osebnostnem področju študenta. Ob tem sta pojasnili, kakšen vpliv ima aktivna soudeležba med drugim na strokovni in osebnostni razvoj profesorja. V zaključku poudarjata pomembnost medsebojnega sodelovanja in nujnost samoaktivnosti študenta za kakovosten študij kot celoto in predvsem za kakovosten strokovni in osebnostni razvoj vseh udeleženih (študentov in profesorjev).
Keywords: aktivnost, študentje, študij, kakovost, učenje, predšolska vzgoja, strokovno izobraževanje, osebnostni razvoj
Published in DKUM: 11.10.2024; Views: 0; Downloads: 4
Link to full text