Search the digital library catalog

Abstract: V magistrskem delu obravnavamo e-izobraževanje s področja kriptovalut. Za potrebe analize uporabnikov in spletnih platform na začetku predstavimo osnovne koncepte, kot so izobraževanje, e-izobraževanje, spletne platforme za izobraževanje o kriptovalutah in tehnologija veriženja blokov. V teoretičnem delu smo opisali vrste izobraževanj in ovire pri izobraževanju. V nadaljevanju smo opredelili prednosti in pomanjkljivosti e-izobraževanja in podrobneje analizirali spletne platforme za izobraževanje o kriptovalutah. Opredelili smo tudi zgodovino in uporabnost tehnologije veriženja blokov. V raziskovalnem delu smo ugotavljali, kaj uporabnike motivira ali ovira za izobraževanje o kriptovalutah, katere spletne platforme uporabniki pogosteje uporabljajo za osvojitev znanj o kriptovalutah, koliko znanja že imajo posamezniki o kriptovalutah in o tehnologiji veriženja blokov. Ugotovili smo, da med starostjo in zneskom, ki ga posameznik vlaga v izobraževanje o kriptovalutah, ni povezave, medtem ko pri vlaganju v tovrstno izobraževanje ni razlik glede na status zaposlitve. Nadalje smo potrdili, da se znanje o kriptovalutah razlikuje glede na spol podobno kot pogostost uporabe spletnih platform za izobraževanje o kriptovalutah pri spletnih družbenih omrežjih, spletnih straneh za izmenjavo video posnetkov in spletnih platformah za izmenjavo idej.
Keywords: e-izobraževanje, spletne platforme, kriptovalute, tehnologija veriženja blokov
Published in DKUM: 24.11.2023; Views: 78; Downloads: 6
Full text (2,12 MB)

Abstract: V magistrskem delu, ki je nadaljevanje našega diplomskega dela »Pričakovanja delodajalcev glede kompetenc diplomantov s kadrovskega področja«, smo raziskovali možnosti za izboljševanje zaposljivosti diplomantov s kadrovskega področja. Na podlagi znanstvene in strokovne literature ter javno dostopnih statističnih podatkov smo najprej opredelili vrste izobraževanj, nato pa navedli razlike med njimi. V nadaljevanju smo definirali razliko med kompetencami in veščinami ter nadaljevali z opisom mehkih in trdih veščin. Sledila je navedba definicije, vrst in oblik zaposlitve ter opis problematike zaposlovanja mladih v Sloveniji in tujini. Teoretični del smo zaključili s predstavitvijo trendov v HRM. V empiričnem delu smo preko zaposlitvenega portala pridobili informacije o zahtevah delodajalcev na področju kadrovskega managementa. Sestavljeni seznam iskanih kompetenc smo dali v samooceno študentov zaključnih letnikov kadrovske smeri na FOV UM. Rezultati raziskave so nam pokazali, da so samoocene iskanih kompetenc študentov dokaj nižje od pričakovanja delodajalcev. Poleg tega smo študente povpraševali o predlogih za izboljšanje njihove zaposljivosti. Ugotovili smo, da je lahko priročnik za študente prvi korak v smeri vplivanja za lažji prehod s študija v zaposlitev. Podali smo predloge za izboljšanje zaposljivosti diplomantov s kadrovskega področja, ki so namenjeni posameznikom, fakultetam in državi. Menimo, da smo z magistrskim delom prispevali k širši razpravi o krepitvi zaposljivosti diplomantov, potrebi po stalnem prilagajanju študijskih programov in učnih načrtov ter k razvoju večje samoiniciativnosti študentov, ki jim bo koristila tako na področju študija kot tudi na drugih področjih življenja. Prav tako smo na podlagi ugotovitev oblikovali priročnik, ki bo študente kadrovske smeri usmerjal k razvijanju kompetenc za vključitev na trg dela.
Keywords: diplomanti, ukrepi, zaposljivost, kadrovski management, neformalno izobraževanje
Published in DKUM: 10.11.2023; Views: 88; Downloads: 13
Full text (2,65 MB)

Abstract: Publikacija predstavlja različna področja delovanja Centra v obdobju med letoma 2019 in 2023. Center je spodbujal medgeneracijsko solidarnost, s priznavanjem heterogenosti in raznolikosti znotraj in med starostnimi skupinami, sodelovanje ter socialno kohezijo. Zbrani prispevki sledijo poslanstvu Centra, ki je usmerjeno v e-učenje in e-izobraževanje, skrb za zdravje, inovativen, trajnostni in družbeno odgovoren razvoj okolja ter prikaz potreb starajoče se družbe, kar omogoča dejavno staranje in dvig kakovosti življenja starostnikov. Delovanje Centra je usklajeno s cilji in načeli starosti prijaznih univerz. V prispevkih so predstavljeni različni strokovni in medgeneracijski pogledi na aktualna družbena dogajanja, ki so ključnega pomena za razvoj humane, demokratične družbe. Umetnost in kultura sta nepogrešljivi spremljevalki življenja, zlasti v zreli dobi, ko se potreba po uživanju umetnosti običajno poveča, zato je dragocen tudi prispevek o umetnosti v obdobju zrelosti in nabor spominskih zapisov, ki bogatijo naše delo. Publikacijo dopolnjujejo dela iz poznega opusa zaslužnega profesorja Bojana Golije (1932–2014).
Keywords: pametno staranje, starosti prijazna univerza, vseživljenjsko izobraževanje, zdravje, inovativen, trajnostni in družbeno odgovoren razvoj, kultura
Published in DKUM: 19.10.2023; Views: 136; Downloads: 4
Link to file

Abstract: Diplomsko delo je preučevalo učinke izobraževanja na daljavo na dijake in študente v starosti 15–25 let. Ugotovitve raziskav kažejo, da se je medsebojna komunikacija prilagodila s pomočjo družbenih omrežij in aplikacij za seje. Kljub težavam zaradi neenakih pogojev in različnih izkušenj težave niso bile pogoste ali hude. Rezultati anket in intervjujev kažejo, da je izobraževanje na daljavo v času pandemije covida-19 potekalo relativno dobro, pri čemer so se posamezniki prilagajali glede na svoje osebne okoliščine.
Keywords: izobraževanje na daljavo, dijaki, študentje, komuniciranje, socialna izključenost
Published in DKUM: 12.10.2023; Views: 136; Downloads: 11
Full text (683,26 KB)

Abstract: V diplomskem delu obravnavamo problematiko izobraževanja in psihofizičnih sposobnosti policistov, ki delujejo v Centru za varovanje in zaščito, konkretno v Oddelku za osebno varovanje, njihova prvenstvena naloga pa je poleg varovanja varovane osebe še vožnja vozil s prednostjo in spremstvom. V omenjenem oddelku se lahko zaposlijo samo že izkušeni policisti, ki morajo že za osnovno zaposlitev v policiji prestati določeno fizično in psihološko testiranje, kar zagotavlja, da kljub pomanjkanju kadra v policijske vrste ne more vstopiti čisto vsak. Policisti, ki želijo svojo karierno pot nadaljevati v Centru za varovanje in zaščito, morajo uspešno opraviti še dodatno psihološko in fizično testiranje, s čimer se v selekcijskem postopku zagotovi, da se v centru zaposlijo res le najprimernejši policisti. Ti so nato deležni uvajalnega usposabljanja v trajanju 528 ur, kar pa seveda ne zadošča za opravljanje vseh nalog, zato se policisti Centra za varovanje in zaščito praktično neprestano dodatno izobražujejo, usposabljajo in izpopolnjujejo iz tistih področij dela oziroma nalog, za opravljanje katerih so dodeljeni. Pri tem center znotraj slovenske policije uporablja izobraževalno infrastrukturo in pripomočke, ki pa so v veliki meri nezadostni, preveč centralizirani in tudi zastareli, zaradi visokih finančnih vložkov pa za njihovo razširitev ali posodobitev že več let ni pravega posluha. V diplomskem delu smo pregledali potek razvoja slovenske policije in Centra za varovanje in zaščito, potek izobraževanja v obeh in opravili intervju z višjim policijskim inšpektorjem glede strokovnih znanj in kompetenc zaposlenih v Centru za varovanje in zaščito, konkretno v oddelku za osebno varovanje. Na podlagi pregleda literature in izvedenega intervjuja smo pripravili priporočila za izboljšave oziroma predlog dodatnih izobraževanj, usposabljanj in izpopolnjevanj ter učnih pripomočkov, ki bi jih lahko brez večjih finančnih vložkov uporabljali pri svojem delu.
Keywords: policisti, policisti varnostniki, psihofizične sposobnosti, izobraževanje, kompetence policistov, vozila s prednostjo in spremstvom, diplomske naloge
Published in DKUM: 28.09.2023; Views: 131; Downloads: 28
Full text (1,91 MB)