Search the digital library catalog

Abstract: Doktorska disertacija obravnava zaznavanje samoučinkovitosti učiteljev pri delu z učenci z učnimi ter čustvenimi in vedenjskimi težavami. V teoretičnem delu so najprej predstavljena dosedanja znanstvena spoznanja o integraciji/inkluziji otrok s posebnimi potrebami, pri čemer smo se natančneje osredotočili na otroke z učnimi ter čustvenimi in vedenjskimi težavami, ki so lahko vključeni v redne oblike vzgoje in izobraževanja ali pa so vključeni v institucionalno vzgojo in izobraževanje (mladinski dom, vzgojni zavod). Sledi del, v katerem smo proučevali pojem samoučinkovitosti na splošno in posebej za učitelje ter se usmerili v učinkovitost učiteljev pri delu z učenci z učnimi ter čustvenimi in vedenjskimi težavami. V prvem delu empirične raziskave smo, z vprašalnikom avtoric Tschannen-Moran in Woolfolk Hoy (2001), proučevali zaznavanje samoučinkovitosti učiteljev na področju učenčevega sodelovanja, poučevanja in vodenja razreda. V drugem delu nas je zanimala odzivnost učiteljev na zahteve poučevanja učencev z učnimi ter čustvenimi in vedenjskimi težavami, uporabili smo deset trditev avtoric Woolfson in Brady (2009). V tretjem delu smo zbirali podatke o tem, kako učitelji ocenjujejo svoje sposobnosti uporabe znanj z različnih področij in mnenje učiteljev o številu učencev z učnimi ter čustvenimi in vedenjskimi težavami v oddelku. Pri vseh vprašanjih smo ugotavljali razlike med učitelji na rednih osnovnih šolah (n = 81) in učitelji, ki poučujejo otroke iz institucionalne vzgoje in izobraževanja (n = 81). Rezultati so pokazali, da obstajajo statistično značilne razlike glede na šolo poučevanja pri odzivanju na potrebe učencev z učnimi ter čustvenimi in vedenjskimi težavami ter pri uporabi znanj z različnih področij. Učitelji, ki poučujejo na rednih osnovnih šolah, izražajo višjo stopnjo učinkovitosti na področju sodelovanja z družino učenca z učnimi in vedenjskimi težavami, pogosteje preizkušajo različne strategije in pristope pri delu z učenci s težavami in višje ocenjujejo svoje sposobnosti uporabe znanj z različnih področij. Učitelji, ki poučujejo otroke iz institucionalne vzgoje in izobraževanja, pa izražajo višjo učinkovitost pri nekaterih postavkah učenčevega sodelovanja, pri oceni razumevanja poučevane snovi pri učencu in na področjih vodenja razreda, ki se navezujejo na obvladovanje motečega vedenja, na vzpostavljanje rutine in pri učenčevem upoštevanju razrednih pravil. Število otrok s težavami je po mnenju obeh skupin učiteljev višje od uradnih podatkov. V zaključku smo oblikovali smernice za izboljšanje samoučinkovitosti pri delu z učenci z učnimi ter čustvenimi in vedenjskimi težavami.
Keywords: integracija/inkluzija, otroci z učnimi ter čustvenimi in vedenjskimi težavami, osnovna šola, institucionalna vzgoja in izobraževanje, samoučinkovitost učiteljev
Published in DKUM: 20.11.2018; Views: 1825; Downloads: 870
Full text (2,11 MB)

Abstract: V prispevku obravnavamo in preučujemo izobraževanje razrednega učitelja na Finskem kot enega izmed dejavnikov uspešnosti v obveznem izobraževanju. Pred- stavljamo naslednje vidike izobraževanja učiteljev: odločanje za študij in kadrovanje, spremenjeno vlogo učitelja in na njej temelječe izobraževanje učiteljev primarne stopnje (koncept in struktura študija), ideologijo raziskovalnega pristopa k študiju, ki pomembno povezuje teorijo in prakso, ter spretnosti in sposobnosti učitelja v izvajanju kritične refleksije. Ugotavljamo, da temeljni pomen pri izobraževanju učiteljev prinaša prehod iz faze podajanja receptov, navodil in napotkov, kako izvajati izobraževalni proces, v fazo, kjer študentje razvijejo spretnosti kritične refleksije, ki temelji na znanstvenih metodah raziskovanja, ter spoznajo moč refleksije v razvoju kakovostnega izobraževalnega procesa. Gre za ustvarjanje tako imenovanega »novega učitelja«, ki je opisan kot »mentor, raziskovalec, nadzornik, usmerjevalec in pospeševalec učenja« in kot tak pomembno pripomore k uspešnosti učencev v obveznem izobraževanju.
Keywords: vzgoja in izobraževanje, pedagoški poklic, izobraževanje učiteljev, Finska, pedagoška praksa
Published in DKUM: 10.10.2017; Views: 942; Downloads: 143
Full text (90,77 KB)
This document has many files! More...

Abstract: Odnos med šolo in starši predstavlja enega ključnih dejavnikov, od katerega je odvisen otrokov vzgojno-izobraževalni uspeh. Zato so v prispevku prikazana nekatera znanstvena spoznanja, ki obravnavajo problematiko odnosa med šolo (učitelji) in starši. Predvsem smo želeli prikazati, da je za učenčev optimalni vzgojno-izobraževalni uspeh potrebno partnersko sodelovanje šole in staršev, ki temelji na zaupanju, medsebojnem spoštovanju, upoštevanju drug drugega, upoštevanju individualnosti in oblik sodelovanja, v katerih lahko starši aktivno sodelujejo s šolo. V nadaljevanju predstavljamo dejavnike, ki negativno in pozitivno vplivajo na odnose med šolo in starši, na koncu prispevka pa še načrte za izboljšanje odnosa med starši in šolo, ki temeljijo predvsem na stalni podpori učiteljem s strokovnimi izpopolnjevanji in drugimi oblikami izobraževanja.
Keywords: vzgoja in izobraževanje, učitelji, učenci, starši, sodelovanje, medosebni odnosi, partnersko sodelovanje, vključevanje staršev, vzgojno-izobraževalni uspeh, vzajemni odnos, vloge, izobraževanje učiteljev
Published in DKUM: 22.09.2017; Views: 2092; Downloads: 484
Full text (909,32 KB)
This document has many files! More...

Abstract: Danes lahko o vzgoji in izobraževanju za trajnostni razvoj slišimo v povezavi z različnimi konteksti. Opredelitev omenjenega pojma pa je za mnoge še zmeraj nejasna. Strokovnjaki namreč pri opredelitvi niso enotni, razumevanje vzgoje in izobraževanja za trajnost pa se razlikuje tudi med posamezniki v družbi, ki trajnost dojemajo in sprejemajo na različne načine. Vzgoja in izobraževanje predstavljata ključno vlogo preko katere vzgajamo in izobražujemo za trajnostno prihodnost. Izvajati se začne že zgodaj, na začetku izobraževalne poti in lahko traja vse življenje. V zadnjem desetletju se stanje vzgoje in izobraževanje za trajnostni razvoj, ki se izvaja v osnovnih šolah, precej izboljšuje, velik poudarek pa se daje izobraževanju učiteljev, da bodo čim bolje usposobljeni za učenje in poučevanje za trajnost na načine, kako vse skupaj še izboljšati, da postane bolj kakovostno in da učenci od tega kar največ odnesejo in koristno uporabijo naprej v vsakdanjem življenju. Čeprav se pomen vzgoje in izobraževanja za trajnost veča, pa se v učnih načrtih za osnovno šolo še vedno pojavlja problem, da je vsebin, ki so neposredno vezane na vzgojo in izobraževanje za trajnostni razvoj ali pa se na le-to nanašajo, malo. V teoretičnem delu magistrskega dela smo predstavili vzgojo in izobraževanje ter načela, ki jih le-ta zajema. Natančneje smo predstavili vzgojo in izobraževanje za trajnostni razvoj. Opredelili smo področje trajnostnega razvoja in ugotovili, da ga različni avtorji različno dojemajo in opredeljujejo ter da zanj ne obstaja enotna opredelitev. Opisana so tudi splošna načela trajnostne šolske skupnosti, ki govorijo o tem, kako učenje za trajnost vključiti v poučevanje, da bo to čim bolj kvalitetno in pa Smernice vzgoje in izobraževanja za trajnostni razvoj (2007), kjer je med drugim omenjeno, da je omogočeno izobraževanje s področja za trajnostni razvoj (TR) oz. vzgoje in izobraževanja za trajnostni razvoj (VITR) strokovnim delavcem, nujno potrebno. Dotaknili smo se tudi učnih načrtov, in opisali pomen posodabljanja pouka. Zavedamo se, da najpomembnejšo vlogo pri poučevanju igra učitelj, saj je on tisti, ki znanje prenaša na učence, zato je v nadaljevanju omenjeno tudi izobraževanje učiteljev, za katere je pridobivanje novega znanja vseživljenjska naloga. Magistrsko delo vključuje tudi empirični del, v katerem na podlagi raziskave ugotavljamo, da splošno znanje oziroma ozaveščenost o trajnostnem razvoju pri učiteljih razrednega pouka na pomurskih osnovnih šolah, ni zadovoljivo. Prav tako pa učitelji razrednega pouka na pomurskih osnovnih šolah načeloma nimajo zadostnih možnosti za razvijanje kompetenc za poučevanje o vzgoji in izobraževanju za trajnostni razvoj.
Keywords: vzgoja, izobraževanje, trajnost, razvoj, kurikul, izobraževanje učiteljev
Published in DKUM: 02.06.2017; Views: 3130; Downloads: 467
Full text (870,49 KB)

Abstract: V prispevku predstavljamo rezultate raziskave glede usposobljenosti učiteljev prvega in drugega triletja osnovne šole za sodelovanje s starši. Preverili smo, s kakšnimi težavami se učitelji najpogosteje srečujejo v odnosih s starši, na kakšne načine se z njimi soočajo in kako jih poskušajo obvladovati. Pri tem so nas zanimale razlike glede na delovno dobo učiteljev in šolsko okolje, v katerem poučujejo. Anketirani učitelji menijo, da se za delo s starši v dodiplomskem izobraževanju niso dovolj strokovno usposobili in da jim primanjkuje vrsta kompetenc, ki bi jim sodelovanje s starši olajšale. Glede na rezultate raziskave anketiranih učiteljev – učitelji v srečanjih s starši zaznavajo pripravljenost staršev na konstruktiven pogovor, tudi precenjevanje staršev sposobnosti njihovega otroka, nemoč staršev v pogovorih o njihovih otrocih ter celo elemente agresivnega obnašanja – podajamo smernice, ki bi lahko doprinesle k izboljšanju konkretne situacije. V učeči se družbi postajajo kompetence učiteljev kompleksnejše, kar zahteva njihovo stalno strokovno izpopolnjevanje, izobraževanje ter sledenje sodobnim izobraževalnim in vzgojnim trendom. Obenem pa se zavedamo, da je komunikacija dvosmeren in soodvisen proces, zato moramo ob kompetencah učitelja upoštevati tudi kompetence staršev in njihov doprinos h kakovostnemu sodelovanju in dobri komunikaciji.
Keywords: vzgoja in izobraževanje, kompetence učiteljev, sodelovanje s starši, odnosi, ovire v komunikaciji
Published in DKUM: 30.12.2015; Views: 2301; Downloads: 268
Full text (838,00 KB)
This document has many files! More...