Search the digital library catalog

Abstract: Namen pričujočega magistrskega dela je ugotoviti povezanost formalne izobrazbe s pridobljenimi kompetencami ter usposobljenostjo za delo. Da bi ugotovili, kakšna je povezanost med njima, smo v teoretičnem delu najprej predstavili pomen izobraževanja v sodobni družbi in njegove učinke, nato pa predstavili slovenski šolski sistem ter njegovo skladnost s konceptom družbe znanja. Izpostavili smo dve vplivni teoriji izobraževanja – teorijo človeškega kapitala in teorijo signaliziranja –, ter ju uporabili za razlago povezanosti formalne izobrazbe s kompetencami in usposobljenostjo posameznika. Anketirali smo 205 zaposlenih posameznikov z dokončano 5., 6. ali 7. stopnjo izobrazbe s področja Dolenjske. Za obdelavo podatkov smo uporabili deskriptivno in kavzalno-neeksperimentalno metodo empiričnega raziskovanja. Rezultati analiz so pokazali na razpršena stališča anketirancev glede uporabnosti znanja, pridobljenega pri formalnem izobraževanju, pri delu in njegovem izoblikovanju človeškega kapitala. Njihova stališča pri opredeljevanju primarne funkcije izobraževanja pa so si bila dokaj enotna, saj je večina anketirancev kot najpomembnejšo funkcijo izobraževanja opredelila funkcijo, ki jo izpostavlja teorija človeškega kapitala. V družbenem okolju, kakršnega predstavlja Slovenija, smo na podlagi rezultatov analiz pripisali večjo napovedno vrednost teoriji človeškega kapitala. Z nadaljnjo analizo smo zaznali tudi nekaj statistično značilnih razlik glede na spol, stopnjo izobrazbe in stroko zaposlitve.
Keywords: izobraževanje, družba znanja, človeški kapital, teorija signaliziranja, teorija človeškega kapitala
Published: 19.04.2021; Views: 55; Downloads: 12
Full text (1,17 MB)

Abstract: Magistrsko delo je nastalo z namenom razumevanja (razvoja) novega poklica v zdravstvu in socialnem varstvu, ki se je v Sloveniji intenzivneje začel razvijati z uveljavitvijo Zakona o osebni asistenci. V njem obravnavamo usposobljenost osebnih asistentov, ki so pomemben del neodvisnega življenja invalidov. V teoretičnem delu smo s pregledom domače in tuje strokovne literature prikazali pomen znanja in izobraževanja ter značilnosti današnje družbe in organizacij. Podrobneje smo predstavili pomen razvoja osebnih asistentov. Povzeli smo teoretična izhodišča izobraževanja in usposabljanja zaposlenih. V nadaljevanju smo opisali pomen neodvisnega življenja in osebne asistence. Predstavili smo YHD – Društvo za teorijo in kulturo hendikepa ter Zvezo paraplegikov, kjer smo izvedli anketo. Prav tako so predstavljeni uporabniki osebne asistence, poklic osebnega asistenta, potrebna izobrazba ter možnosti usposabljanja. Raziskava je potrdila naša predvidevanja. Ugotovili smo, da v splošnem ne moremo govoriti o ustrezni usposobljenosti osebnih asistentov. Po eni strani ugotavljamo povprečne do višje ocene poznavanja področja ter nižjo stopnjo težav, na drugi strani pa stisko, v kateri se znajdejo asistenti, njihovo mnenje o delu ter visoko željo po dodatnih izobraževanjih in usposabljanjih. Ugotovili smo tudi, da obstajajo razlike v obsegu usposabljanj in izobraževanj, ki so jih deležni osebni asistenti v različnih društvih. Na osnovi spoznanj predlagamo implementacijo ustreznega programa izobraževanja osebnih asistentov v okviru Nacionalne poklicne kvalifikacije ter oblikovanje poklicnega profila.
Keywords: izobraževanje, usposabljanje, razvoj kadrov, osebni asistent, neodvisno življenje invalidov
Published: 02.04.2021; Views: 131; Downloads: 34
Full text (1,66 MB)

Abstract: V zaključnem delu smo se osredotočili na problem nezaposljivosti diplomantov s področja vzgoje in izobraževanja, ki se umešča v regulirane poklice, ki so zakonsko definirani, prav tako kot tudi pogoji zaposlovanja. Posamezniki, ki se odločijo za študij na področju vzgoje in izobraževanja, morajo za pridobitev poklica dokončati drugo bolonjsko stopnjo študija, nato pa po zaključku opraviti še pripravništvo in strokovni izpit. V teoretičnem delu magistrskega dela smo se na podlagi strokovne literature in statističnih podatkov osredotočili na ekspanzijo in podaljševanje izobraževanja ter primerjali vključenost posameznikov v izobraževalni sistem v Sloveniji ter državah članicah Evropske Unije. V nadaljevanju smo se dotaknili tudi problema brezposelnosti diplomantov ter politike zaposlovanja mladih. V empiričnem delu smo izvedli spletno anketo, opravili analizo ter preverili hipoteze. Lastno raziskavo smo nato primerjali z raziskavo Univerze na Primorskem, Analiza zaposlenosti in zaposljivosti diplomantov Pedagoške fakultete. Glavna ugotovitev raziskave je, da je na področju vzgoje in izobraževanja več diplomantov, kot je na njihovem področju zaposlovanja razpoložljivih delovnih mest. Prav tako smo ugotovili, da opravljen strokovni izpit ni pogoj za začetek delovnega razmerja, vendar je pogoj za trajno zaposlitev. Iz dobljenih podatkov lahko sklepamo tudi, da je področje družboslovja kljub slabšim možnostim zaposlovanja, še vedno v veliki prednosti po zanimanju za študij. Cilj magistrskega dela je ugotoviti razmerje med številom diplomantov študijskih programov na področjih vzgoje in izobraževanja ter številom tistih, ki so na svojem področju zaposlitev dejansko dobili.
Keywords: vzgoja in izobraževanje, diplomanti, nezaposljivost, regulirani poklici, pripravništvo, strokovni izpit
Published: 02.03.2021; Views: 344; Downloads: 33
Full text (1,88 MB)

Abstract: Težnja po novem znanju, ogromna količina podatkov, njihova selekcija, tehnološki razvoj in prihodnost poklicev ter pričakovanja udeležencev, ki se želijo učiti kadar koli in kjer koli so ključni dejavniki razvoja e-izobraževanja, ki se skladno s pričakovanji digitane družbe v zadnjem desetletju zelo razvija. Digitalizacija učnih procesov se stopnjuje in izobraževalne organizacije se zaradi pozitivnih učinkov vse pogosteje odločajo za vpeljavo e-izobraževanja. V teoretičnem delu so predstavljena temeljna izhodišča e-izobraževanja, njegove prednosti in slabosti. Predstavljene so ključne značilnosti e-izobraževanja, njegov razvoj skozi zgodovino, oblike e-izobraževanja in trende, h katerim se nagiba razvoj. V nadaljevanju dela je predstavljena informacijsko podpora za izvedbo e-izobraževanja, bistveni informacijski sistememi, ki podpirajo posamezne aktivnosti in področja e-izobraževanja in sistemi za upravljanje učenja, ki organizacijam predstavljajo celovito rešitev, ki podpira e-izobraževanje. Predstavljen je razvoj orodij za podporo e-izobraževanju, njihove ključne značilnosti in izpostavljenih nekaj najbolj priljubljenih ponudnikov rešitev. V četrtem poglavju se osredotočamo na proces vpeljave e-učenja s poudarkom na uvedbi sistema za upravljanje učenja, začenši z načrtovanjem, analizo zahtev in potreb. Tekom procesa izbire so naštete in predstavljene posamezne aktivnosti izbire in postopek določanja kriterijev za izbiro najprimernejše rešitve. Sama uvedba je ovrednotena tudi iz ekonomskega vidika, kjer smo izpostavili kključni stroški povezani z vpeljavo in najpogosteje uporabljeni finančne modeli e-izobraževanja. Na koncu poglavlja so predstavljeni ključni dejavniki uspeha uvedbe e-izobraževanja. V praktičnem delu je predstavljen projekt uvedbe sistema za upravljanje učenja na praktičnem primeru v organizaciji za izobraževanje odraslih. Ta sledi standardnemu postopku, ki smo ga spoznali v praktičnem delu, vključno s spoznavanjem okolja organizacije, tržno analizo ponudnikov e-izobraževanja za odrasle, izvedenim postopkom izbire najprimernejše rešitve in njenim testiranjem. Za konec je podanih še nekaj predlogov za nadaljne aktivnosti povezane z vpeljavo e-izobraževanja.
Keywords: e-izobraževanje, uvedba informacijskih rešitev, sistemi za upravljanje učenja, izbira sistema za upravljanje učenja, informacijska podpora e-izobraževanju
Published: 03.02.2021; Views: 58; Downloads: 11
Full text (1,73 MB)

Abstract: Diplomsko delo je sestavljeno iz dveh delov. Teoretični del začenjamo s splošnim pogledom na družino, s predstavitvijo nekaterih definicij o družini različnih avtorjev, opisom in analizo njenih temeljnih funkcij ter opredelitvijo z vidika različnih klasifikacij glede na njeno vlogo v družbi. Globalni cilj diplomskega dela je analiza družine v času moderne družbe in značilnosti družine v njej ter predstaviti nekatera razmišljanja o krizi družine. Glede na to, da nas je zanimal fenomen starševstva v postmoderni družbi, smo jo opisali in znotraj nje izpostavili nekatere pomembne značilnosti in ključne spremembe vezane na družinsko življenje in vpliv družbenega razvoja nanje. Nadalje smo starševstvo kot osrednji pojem najprej definirali, opisali dejavnike odločanja za starševstvo, dejavnike kvalitetnega starševstva ter samo psihodinamiko le-tega. Posebej smo izpostavili še cilje starševstva, predstavili bistvo odgovornega starševstva ter izpostavili pomen komunikacije za kvalitetnejše družinsko življenje. Glede na strokovne ugotovitve smo izpostavili še ekonomski in pravni vidik starševstva. In ker so starši pomembni člen, ki skupaj z otroki tvori družino, katere ena izmed najpomembnejših nalog je socializacija ter tudi vzgoja, smo dobršen del pozornosti namenili tudi njima. Po analizi pomena socializacije, smo razložili njen potek in opisali njene dejavnike. Tudi pojem vzgoje smo najprej definirali, predstavili njene cilje in naloge. Nato smo opisali vzgojne stile in posledice njihove uporabe pri vzgoji otrok. Ker se danes pogosto zdi, da je otrokom v veliki meri skoraj vse dovoljeno, smo izpostavili še problem razvajenosti otrok v današnji (postmoderni) družbi. Nakazali smo probleme, ki kličejo po dodatnem izobraževanju staršev ter predstavili vsebine in cilje le-tega, prav tako pa našteli organizacije, ki se ukvarjajo z izobraževanjem staršev. Nato smo predstavili odnos staršev do samega izobraževanja. Ob koncu teoretičnega dela smo opisali še pomen izobraževanja staršev za kvalitetnejši in optimalni razvoj otroka ter znotraj tega nakazali, kakšno naj bi bilo izobraževanje staršev, da bi bilo uspešno ter bi kot tako pripomoglo k učinkovitemu opravljanju starševske vloge. Empirični del pa zajema predstavitev in analizo dobljenih empiričnih podatkov anketiranih staršev s posebnim ozirom na institut starševstva v postmoderni družbi: glavne dimenzije staršev; vzgoje, katere so bili deležni starši; opravljanje starševske vloge v postmoderni družbi ter izobraževanje staršev.
Keywords: družina, moderna družba, moderna družina, postmoderna družba, starševstvo, družine v postmoderni družbi, otrok, starši, socializacija, vzgoja, izobraževanje.
Published: 29.01.2021; Views: 115; Downloads: 47
Full text (2,51 MB)