1. Ozaveščanje in izobraževanje na področju preventivne vadbe v izogib poškodbam pripadnikov Specialne enote policijeBojan Jakac, 2023, undergraduate thesis Abstract: Poklic policista Specialne enote (SEP) je specifično, kompleksno in tvegano delo, ki zahteva veliko telesnih in mentalnih obremenitev. Narava dela pripadnikov SEP je povezana tudi z višjim tveganjem za nastanek tako akutnih kot tudi kroničnih poškodb in s tem posledično več odsotnosti z dela zaradi bolniških staležev. Literatura na področju življenjskega sloga pripadnikov SEP v domačem in službenem okolju ter analiz najpogostejših poškodb je relativno skopa. Prav tako trenutno ne obstajajo sistematični preventivni ukrepi, ki bi lahko pripomogli k boljšemu ozaveščanju in izobraževanju pripadnikov SEP z vidika priporočil za izboljšanje življenjskega sloga kot tudi vadbenega procesa v SEP. Glavni cilj diplomskega dela je analizirati življenjski slog, splošne gibalne navade pripadnikov SEP na delovnem mestu in v domačem okolju, ter opraviti tudi podrobno analizo akutnih in kroničnih poškodb, s katerimi so se pripadniki SEP soočali v času svojega službovanja. S pomočjo pridobljenih podatkov analize pa predlagati izobraževanje in ozaveščanje za zmanjšanje nastanka kroničnih poškodb. Vzorec anketirancev je predstavljalo 55 pripadnikov SEP, kar je 52 % vseh pripadnikov enote. Podatke smo zbirali s pomočjo vprašalnikov, ki smo jih za namen raziskave oblikovali sami in smo upoštevali ustrezne metodološke zahteve. Statistično analizo podatkov smo izvedli v programu SPSS 21, medtem ko smo končne rezultate slogovno uredili v programu Microsoft Excel 2019. Opisne spremenljivke smo predstavili s frekvencami in frekvenčnimi deleži. Rezultati dela so pokazali, da obstajajo pri pripadnikih SEP relativno velike rezerve na področju življenjskega sloga in splošno gibalnih navad doma in na delovnem mestu.
Keywords: Ozaveščanje, izobraževanje, preventivna vadba, poškodbe, Specialna enota
Published in DKUM: 19.05.2023; Views: 92; Downloads: 17
 Full text (12,33 MB) |
2. Motivacija za izobraževanje v Domu Nine Pokorn GrmovjeMatevž Samec, 2023, undergraduate thesis Abstract: V diplomski nalogi smo raziskovali motivacijo za izobraževanje v zavodu, Dom Nine Pokorn Grmovje, ki se ukvarja predvsem z nego oseb s potrebnimi potrebami. Svojim stanovalcem nudijo možnost samostojnega bivanja, hkrati pa se ukvarjajo še z nego na domu, cateringom in pranjem perila.
V prvem delu diplomske naloge, ki je teoretični, smo predstavili pojem motivacije, vrste motivov in motivacijske dejavnike. Predstavili smo nekatere izmed najbolj znanih motivacijskih teorij, kot so Maslowova teorija potreb in Herzbergova motivacijska teorija. Opredelili smo pojem izobraževanje, cilje in temeljne dejavnike izobraževanja. Predstavili smo andragoški ciklus, oblike ter metode izobraževanja, učne pripomočke ter izobraževanje znotraj organizacije. V teoretičnem delu pa smo na kratko predstavili tudi zavod Dom Nine Pokorn Grmovje.
V drugem, raziskovalnem delu smo ugotavljali, kaj zaposlene motivira za izobraževanje in kaj jih pri tem ovira. Ugotavljali smo, na katerem področju se želijo izobraževati, kakšne vrste izobraževanja si želijo in katere skupine ali osebe jih najbolj motivirajo za izobraževanje. Ob koncu pa smo odgovarjali na zastavljena raziskovalna vprašanja in ugotovili, da zaposlene za izobraževanje najbolj ovira pomanjkanje časa, motivira pa jih najbolj pridobitev novega znanja za lasten razvoj.
Keywords: Motivacija, motivacijski dejavniki, izobraževanje, metode izobraževanja.
Published in DKUM: 09.05.2023; Views: 79; Downloads: 10
Full text (886,58 KB) |
3. Razvoj in uvedba vajeniške oblike v srednje poklicno izobraževanje v Sloveniji : doktorska disertacijaMartin Pivk, 2023, doctoral dissertation Abstract: V Sloveniji smo vajeništvo pred leti že imeli. Odpravili smo ga, ker ni bilo splošnega soglasja med sodelujočimi o njihovih vlogah, odgovornostih in izvajanju. Ponovna uvedba vajeništva se je začela v šolskem letu 2017/18. Za nekatere poklice poteka izobraževanje v šolski in vajeniški obliki po istem učnem programu. Zanimalo nas je, ali izobraževalna oblika vpliva na pridobivanje poklicnih spretnosti in kompetence ter na možnosti nadaljnjega izobraževanja ali zaposlitve.
V eni izmed šol smo v longitudinalni raziskavi primerjali dve skupini istega učnega programa. Prva skupina (N = 25) je bila v vajeniški obliki izobraževanja (vajenci), druga (N = 19) v šolski (dijaki). Ugotovili smo, da so se učenci z boljšim povprečnim uspehom v osnovni šoli vpisali v vajeniško obliko izobraževanja, vendar razlike niso bile statistično značilne, saj je bil vpliv skupine srednji. Dijaki so imeli v prvem letniku višje povprečne ocene kot vajenci, v drugem in tretjem letniku pa vajenci. V tretjem letu so bile razlike statistično značilne. Med povprečnimi ocenami zaključnega izpita ni bilo statistično značilnih razlik. Primerjalni skupini sta bili razmeroma majhni, vendar je skupina vajencev zajela 43,4 % vseh vpisanih v šolskem letu v Sloveniji. Pri izobraževanju v šoli so dijake obeh skupin poučevali isti učitelji, pri usposabljanju pri delodajalcu pa so imeli različne mentorje. Ugotavljamo, da različne izobraževalne oblike z istim učnim načrtom nimajo pomembnega vpliva na pridobljene poklicne spretnosti in kompetence.
Vajenci so menili, da vajeniška oblika omogoča več možnosti za zaposlitev, dijaki, da šolska oblika omogoča boljše možnosti za nadaljevanje šolanja. Delodajalci v vajeniški obliki so se bolj aktivno vključili v oblikovanje odprtega kurikula in proces izobraževanja.
Vajeništvo ni samo dodatna možna pot pridobivanja znanja za poklic: ponuja enake možnosti za nadaljnje izobraževanje in hitrejši prehod iz šole v zaposlitev. Vajenci so več časa preživeli na delovnem mestu in imeli več delovnih izkušenj, kar so si delodajalci želeli in pričakovali. Vajeniška oblika zahteva več sodelovanja in dogovarjanja med sodelujočimi, zato je njeno izvajanje zahtevnejše. Obe obliki omogočata enake možnosti za nadaljnje izobraževanje. Na osnovi analize in ugotovitev so podani predlogi za izboljšanje obstoječe vajeniške oblike.
Keywords: poklicno izobraževanje in usposabljanje, srednješolsko izobraževanje, vajeništvo, učenje na delu, učenje v šoli
Published in DKUM: 17.04.2023; Views: 75; Downloads: 16
Full text (8,93 MB) |
4. Izvedba praktičnega dela pri predmetih biologija in kemija v slovenskih osnovnih šolah - primerjava pred in med šolanjem na daljavo : magistrsko deloTamara Hajdinjak, 2023, master's thesis Abstract: Pri pripravi vprašalnikov za magistrsko delo smo prišli do dileme o najprimernejšem izboru pojmov: praktično, laboratorijsko ali eksperimentalno delo. V nalogi so uporabljeni vsi trije izrazi, najpogosteje pa praktično delo, saj je vsako laboratorijsko in eksperimentalno delo tudi praktično delo, obratno pa zmeraj ne velja. Ne glede na poimenovanje imajo vse tri oblike dela pozitiven vpliv na učence. Praktično delo je z vidika aktivnosti učencev med poukom izredno pomembno in ima veliko prednosti pred ostalimi metodami dela, kjer učenci niso aktivni v tolikšni meri. Praktično delo je učinkovitejše s stališča trajnosti znanja, saj vpliva na lažje in boljše sklepanje, kritično mišljenje, razumevanje znanosti, uporabo znanja, razlage opažanj ter definiranje novega problema. Posledično učenci s pomočjo praktičnega dela dosegajo višje kognitivne nivoje, praktično delo pa omogoča tudi lažje povezovanje teorije s prakso. Prav tako praktično delo omogoča razvijanje ročnih spretnosti, ki so pomembne v vsakdanjem življenju. Praktično delo je glede na učne načrte predmetov z naravoslovnimi vsebinami s strani stroke in zakonodajalcev priporočljivo že od začetka šolanja. Samostojnost učencev pri aktivnostih praktičnega dela pa naj bi se od prvega razreda dalje postopoma povečevala. Kljub pomembnosti praktičnega dela učitelji v praksi pogosto naletijo na težave – v šolah ni zadostne opreme, učitelja skrbi izpolnitev ciljev predmeta iz učnega načrta, potrebnega je več časa za izvedbo ure s praktičnim delom kot za izvedbo ure z drugimi, manj aktivnimi metodami dela. Glede na naše ugotovitve učitelji praktično delo, kljub oviram, izvajajo v veliki meri. Med epidemijo COVID-19 (2020-2022) se je izobraževanje na daljavo v osnovni šoli bistveno povečalo, kar je močno otežilo izvedbo praktičnega dela pri predmetih z naravoslovnimi vsebinami, saj učitelji z izvedbo praktičnega dela na daljavo niso imeli izkušenj. Učitelji so praktično delo, kljub oviram, ki jih je prineslo izobraževanje na daljavo, poskušali izvajati v čim večji meri. Učencem so dali samostojne naloge za izvedbo praktičnega dela ali pa so jim praktično delo prikazali s pomočjo demonstracije. Učitelji so se glede na podana mnenja zavedali prednosti praktičnega dela, kljub temu pa so izzivi in problematika pogosto bili tako veliki, da so prevladali nad prednostmi. Posledično je bila izvedba praktičnega dela med šolanjem na daljavo manjša kot pred šolanjem na daljavo. Zaradi prednosti praktičnega dela bi si učitelji želeli več možnosti usposabljanja in izobraževanja glede praktičnega dela na daljavo, saj bi tako učenci tudi pri izobraževanju na daljavo v največji možni meri pridobili veščine praktičnega dela.
Keywords: praktično delo, naravoslovni predmeti, biologija, kemija, praktično delo na daljavo, osnovnošolsko izobraževanje, izobraževanje v času COVID-19
Published in DKUM: 13.04.2023; Views: 106; Downloads: 18
Full text (1,90 MB) |
5. Izobraževanje zaposlenih za odgovorno ravnanje s tekstilnimi komunalnimi odpadki v podjetju cerop d. o. o.Martina Štih, 2022, undergraduate thesis Abstract: Zelo pomembno vlogo za obstoj podjetja ima izobraževanje oziroma investiranje v zaposlene, kajti samo izobražen kader je lahko učinkovit in ključen člen za uspeh podjetja. V diplomski nalogi smo opredelili pomen izobraževanja zaposlenih za odgovorno ravnanje s tekstilnimi komunalnimi odpadki v podjetju CEROP d. o. o. Zbiranje podatkov smo izvedli z anonimno anketo, ki smo jo razdelili med zaposlene. Zanimalo nas je, kaj zaposlene motivira in kateri dejavniki jih pri tem ovirajo. Ustrezno izpolnjenih je bilo 60 anket. Rezultati so pokazali, da je višja plača največji motivator med zaposlenimi v podjetju CEROP d. o. o. Večina zaposlenih je odgovorila, da jim je večja plača bistven motivator za dodatno izobraževanje. Zraven tega na motivacijo vpliva tudi preizkušnja lastnih sposobnosti, pridobivanje k lastnemu razvoju ter možnost napredovanja. Opazimo, da v manjši meri posameznike motivira večji vpliv. Glavna ovira, zakaj se zaposleni ne odločajo za dodatno izobraževanje so pomankanje prostega časa in družinske obveznosti. V manjši meri pa so zaposleni kot oviro pri izobraževanju izbrali starost, pomanjkanje ambicij in pomankanje zanimanja. Ocenili smo tudi, da se zaposleni v večji meri želijo izobraževati z delavnicami in skupinskimi izobraževanji. Podatki, ki smo jih zbrali, bodo lahko podjetju CEROP d. o. o. v pomoč za motiviranost zaposlenih k dodatnemu izobraževanju in s tem tudi k dodatnemu uspehu podjetja.
Keywords: izobraževanje, zaposleni, zbiranje odpadkov, odgovorno ravnanje, motiviranost.
Published in DKUM: 05.04.2023; Views: 102; Downloads: 8
Full text (2,09 MB) |
6. Transformacija kadrovskega managementa2023, proceedings Abstract: Znanstvena monografija Transformacija kadrovskega managementa razčlenjuje področja delovanja kadrovskega managementa, ki so bila izpostavljana zadnja leta spremembam v okolju. V sklopu kadrovskega managementa se uporabljajo novi pristopi in načini delovanja, ki izhajajo iz možnosti uporabe informacijske tehnologije in sprememb na globalnem tegu dela. Vsebina znanstvene monografije Transformacija kadrovskega managementa razčlenjuje problematiko izzivov dolgožive družbe, ki na področju kadrovskega managementa zahteva vpeljavo sprememb načinov dela starejših zaposlenih. To zahteva prilagoditev ključnih delovnih ciljev delovnih mest, kar poseže v definiranje in preoblikovanje opisov delovnih mest. Pričajoča znanstvena monografija obravnava tudi spremembe v delovanju zaposlenega zaradi razvoja informacijske tehnologije. Le ta je povzročila spremembe v delovanju zaposlenega, ki ga zaradi različnih načinov dela imenujemo hibridni zaposleni in ga lahko primerjamo z hibridnim potrošnikom. Uporaba sodobnih tehnologij je uvedla spremembe tudi na področju izobraževanja, ki omogočajo kadrovskemu managementu razvoj pametnih učnih okolij in s tem individualen način učenja.
Keywords: kadrovski management, hibridni zaposleni, dolgoživa družba, ravnanje s starejšimi zaposlenimi, delovno mesto, ključni cilji, pametno izobraževanje, pametna pedagogika
Published in DKUM: 15.03.2023; Views: 171; Downloads: 36
Full text (3,95 MB)
This document has many files! More... |
7. Naslavljanje slabe novice: izobraževanje za srednješolske učitelje : izobraževanje za srednješolske učiteljeAmadeja Hanžekovič, 2023, master's thesis Abstract: Sporočanje oz. naslavljanje slabe novice je tema, ki je v zdravstvenem okolju in pri policiji relativno dobro raziskana, medtem ko je v šolskem okolju o tem le malo govora. Preventivnih intervencij, ki bi poskušale izboljšati kompetentnost učiteljev za naslavljanje slabe novice, je le peščica, čeprav šolsko okolje predstavlja prostor, v katerem mladostniki preživijo velik del svojega časa in so zato takšni pogovori skoraj neizogibni. Način, na katerega sporočimo ali predstavimo slabo novico, vpliva na celoten potek žalovanja in tudi na duševno zdravje žalujoče osebe.
V tem magistrskem delu smo želeli povišati zaznan občutek kompetentnosti učiteljev za sporočanje slabe novice in ugotoviti, ali se delovna leta in izkušnje, empatija, odnosna kompetentnost, prepričanja o socialnem in emocionalnem učenju oz. svoji vlogi, površinsko in globinsko igranje strategij čustvenega dela ter blagostanje povezujejo s tem občutkom. Zanimalo nas je tudi, ali ga lahko s tem modelom napovemo in ali bo naše izobraževanje spremenilo tudi katerega izmed drugih merjenih konceptov.
Vzpostavili smo stik s šolami iz Podravja in Pomurja ter jih razdelili v kontrolno in eksperimentalno skupino, v katerih smo izvedli izobraževanje na temo sporočanja slabe novice, ki je temeljilo na pilotni študiji. Izobraževanje je bilo razdeljeno na teoretični del in predstavitev primerov. Udeleženci so izpolnili dva vprašalnika v razmiku dveh do treh tednov s pomočjo spletnega orodja 1ka.
Izvedli smo mešano ANOVO za preverjanje učinkov naše intervencije pri občutku kompetentnosti in tudi pri preostalih merjenih spremenljivkah. Preverili smo enostavne in glavne učinke tam, kjer je to bilo potrebno. Uporabili smo Pearsonov in Spearmanov korelacijski koeficient za preverjanje povezav merjenih spremenljivk in izvedli linearno multiplo regresijo za napovedovanje občutka kompetentnosti za sporočanje slabe novice.
Ugotovili smo, da je naše izobraževanje izboljšalo občutek kompetentnosti za sporočanje slabe novice in je bilo s strani udeležencev ocenjeno kot koristno. K temu so najbolj pripomogle predstavitve primerov in konkretna navodila za ravnanje v takih situacijah. V drugem vprašalniku so bile zaznane spremembe v blagostanju udeležencev, ki se je v obeh skupinah znižalo. Skupini sta se pomembno razlikovali tudi v površinskem igranju, ki se je v eksperimentalni skupini znižalo, v kontrolni pa povišalo. Znižala se je tudi dimenzija predanost prepričanj o socialnem in emocionalnem učenju v obeh skupinah. Izmed merjenih spremenljivk sta se le dve dimenziji prepričanj o socialnem in emocionalnem učenju pomembno povezovali z občutkom kompetentnosti za sporočanje slabe novice, in sicer dimenziji udobje in predanost. Slednja se je povezovala negativno, prva pa pozitivno. Prav tako sta bila to edina pomembna napovednika zaznanega občutka kompetentnosti za sporočanje slabe novice, ki sta pojasnila četrtino variance, čeprav se je izkazal celoten model z osmimi napovedniki, ki je zajemal posamezne dimenzije prepričanj o socialnem in emocionalnem učenju, pomemben pri napovedovanju občutka kompetentnosti.
Raziskava ima veliko uporabno vrednost, saj smo ugotovili, da lahko z izobraževanjem izboljšamo kompetentnost učiteljev za sporočanje slabe novice, hkrati pa jo lahko napovemo na podlagi dveh dimenzij prepričanj učiteljev o socialnem in emocionalnem učenju. Ponuja vpogled v to področje v Sloveniji in predstavlja izhodišče za prihodnje raziskave ter razvoj novih intervencij.
Keywords: sporočanje slabe novice, izobraževanje, občutek kompetentnosti, žalovanje, šolsko okolje, socialna podpora
Published in DKUM: 09.03.2023; Views: 166; Downloads: 42
Full text (1,39 MB) |
8. Vpliv epidemije covid-19 na izobraževanje učencev predmetne stopnje osnovne šole stražišče kranjAna Kondič, 2022, undergraduate thesis Abstract: V diplomski nalogi sem želela raziskati, kako je epidemija covid-19 vplivala na izobraževanje učencev predmetne stopnje osnovne šole Stražišče Kranj. Cilj in namen naše naloge je bil ugotoviti, katere so glavne prednosti in slabosti izobraževanja na daljavo in kakšen način izobraževanja učencem bolj ustreza – tradicionalen ali na daljavo. Ugotoviti smo želeli tudi, kako so se učenci znašli z uporabo informacijsko-komunikacijske tehnologije in za katere predmete so pri izobraževanju na daljavo potrebovali več učenja oziroma časa.
Keywords: izobraževanje, izobraževanje na daljavo, epidemija, covid-19, osnovna šola
Published in DKUM: 01.03.2023; Views: 169; Downloads: 39
Full text (2,06 MB) |
9. Celovit pregled in analiza izobraževanj na področju kibernetske varnostiMarko Kompara, Lili Nemec Zlatolas, Marko Hölbl, Tatjana Welzer-Družovec, Leon Bošnjak, Polona Vodopivec, Milan Gabor, Muhamed Turkanović, 2022, treatise, preliminary study, study Keywords: kibernetska varnost, izobraževanje
Published in DKUM: 27.02.2023; Views: 149; Downloads: 15
Full text (1,59 MB) |
10. Razvoj modela ozaveščanja pacientov s pljučnim rakomEma Frelih, 2022, master's thesis Abstract: UVOD: Rak pljuč je v svetu zelo pogosta bolezen, tako po stopnji obolevnosti kot tudi umrljivosti. Bolezen se pogosto odkrije že v napredovalni fazi, saj pacienti znake in simptome opazijo pozno. Pacient mora o svoji bolezni prejeti informacije, ki jih razume, saj ima to velik vpliv na izid zdravljenja. Pacientom, ki kadijo, je potrebno tudi razložiti, kako pomembno je, da le-tega opustijo.
METODE: Raziskava temelji na deskriptivni metodi kvantitativnega raziskovanja. Podatki so zbrani s pomočjo strukturiranega vprašalnika. Sodelovalo je 100 pacientov, ki so bili hospitalizirani v Univerzitetni kliniki za pljučne bolezni in alergijo Golnik, na oddelku za interventno pulmologijo. Razdelili smo jih v dve skupini. Eksperimentalna skupina je prejela individualno prilagojeno zloženko obravnave in zdravljenja, kontrolna skupina pa je bila deležna standardne obravnave. Anketiranje smo izvajali na treh stopnjah, in sicer na dan hospitalizacije, na dan odpusta in teden dni po končani hospitalizaciji. Uporabljena je bila opisna statistika.
REZULTATI: Oblikovali in izdelali smo individualno prilagojeni zloženki obravnave in zdravljenja z naslovom Moja bolezen pljučni rak in Opuščanje kajenja. Na dan hospitalizacije skoraj polovica anketirancev v kontrolni skupini (41 %) meni, da so slabo ali zelo slabo ozaveščeni o pljučnem raku, na dan odpusta je 64 % vprašanih ozaveščenih dobro ali zelo dobro. En teden po končani hospitalizaciji jih je večina (74 %) ozaveščenih dobro ali zelo dobro. V testni skupini je na dan hospitalizacije o pljučnem raku prav tako zelo slabo ali slabo ozaveščena skoraj polovica vprašanih (n=24, 48 %). Na dan odpusta je dobro ali zelo dobro ozaveščenih o bolezni 68 % vprašanih, teden dni po končani hospitalizaciji pa kar 90 % vprašanih. 84 % vprašanih se popolnoma strinja ali se strinja, da jim je bila individualno prilagojena zloženka obravnave in zdravljenja v pomoč pri razumevanju bolezni, obravnave bolezni in zdravljenja.
RAZPRAVA: Izobraževalni materiali bistveno izboljšajo učinkovitost podajanja informacij pacientom s pljučnim rakom. Več kot imajo ljudje razumljivih informacij, manj je duševnih stisk, bolj so obvladljivi simptomi bolezni in izboljša se kakovost življenja ter zadovoljstvo z zdravstveno obravnavo.
Keywords: Pljučni rak, ozaveščanje, izobraževanje pacientov, opuščanje kajenja.
Published in DKUM: 22.02.2023; Views: 139; Downloads: 17
Full text (2,51 MB) |
