Search the digital library catalog

Abstract: Policija ima v družbi nepogrešljivo vlogo, saj skrbi za spoštovanje predpisov ter varovanje življenja ljudi in njihovega premoženja. Zaradi narave dela, ki zahteva visoko stopnjo pripravljenosti in stalno prisotnost, morajo policisti pogosto delati v izmenah, kar vključuje tudi delo v nočnem času. To pa predstavlja velik izziv, saj zahteva prilagodljivost, psihično in fizično odpornost ter sposobnost hitrega odzivanja v neugodnih okoliščinah. Zaradi izmenskega dela je spanje ključnega pomena. Dober spanec namreč omogoča telesno in duševno regeneracijo, kar je ključno za uspešno in kakovostno opravljanje nalog. Kakovosten in zadosten spanec tudi zmanjšuje možnost nastanka poškodb. Policisti, ki noči preživijo v službi, težko dosežejo kakovosten spanec, kar lahko vodi v izčrpanost, zmanjšano pozornost in povečano raven stresa, ki lahko vodi v bolezensko stanje izgorelosti. Zato je nujno, da vodstvo zagotavlja podporo pri uravnavanju delovnih urnikov in da spodbujajo zdrave spalne navade. Pravilno izmensko delo mora zagotavljati dovolj časa za počitek, pomagati pri ohranjanju tako telesnega kot psihičnega zdravja policistov in omogočati boljše rezultate pri opravljanju nalog policije. Zaradi narave dela policisti uživajo različne pijače in druge substance, ki vsebujejo kofein. Kofein je namreč blago poživilo, ki vpliva na naš živčni sistem in ima za posledico spodbujevalni učinek, zmanjšuje utrujenost in povečuje budnost. V svoji raziskavi bomo s pomočjo anketnega vprašalnika ugotavljali, ali nočno in izmensko delo policistov dejansko vplivata na kakovost in količino spanja in ali imajo policisti, ki opravljajo delo ponoči in izmensko delo, težave s spanjem. Prav tako bomo ugotavljali, ali policisti uživajo večjo količino kofeina od dovoljenega dnevnega vnosa. Z ugotovitvami te diplomske naloge želimo prispevati k boljšemu razumevanju pomena spanja ter ozaveščanju policistov o pomenu zadostne količine spanja.
Keywords: izmensko delo, diplomske naloge
Published in DKUM: 02.07.2025; Views: 0; Downloads: 42
Full text (836,38 KB)

Abstract: Izmensko delo predstavlja nepogrešljiv del zdravstvene obravnave, pri čemer je kontinuirana oskrba pacientov ključna. Zdravstveno-negovalno osebje, ki dela v urgentnih ambulantah, je pri svojem delu soočeno z izzivi, kot so neskladja urnikov z biološkimi in s socialnimi ritmi, kar lahko vodi do slabšanja fizičnega in psihičnega počutja. Namen magistrskega dela je raziskati vpliv izmenskega dela na spanje in zadovoljstvo, ugotoviti, kakšen je vpliv različnih modelov izmenskega dela na zdravje, počutje in zadovoljstvo medicinskih sester, ter oblikovati priporočila za izboljšanje njihovega delovnega okolja. Raziskava je vključevala 105 zaposlenih v zdravstveni negi, potekala je v štirih urgentnih ambulantah. Uporabljen je bil kvantitativni pristop, pri čemer smo podatke zbirali z anonimnimi pisnimi vprašalniki. Anketiranci so bili razdeljeni glede na dva različna modela izmenskega dela: 12 ur dnevna, 12 ur nočna izmena ter 7 ur dopoldne, 7 ur popoldne in 7 ur ponoči. Zbrani podatki so bili analizirani s pomočjo deskriptivne statistike. Rezultati raziskave so pokazali, da zaposleni v zdravstveni negi, ki delajo po 12-urnem modelu, nekoliko bolje ocenjujejo organizacijo prostega časa, medtem ko pogosteje poročajo o slabšem zdravju in večjem nezadovoljstvu v primerjavi s 7-urnim modelom. Vendar so razlike zelo majhne in statistično neznačilne. Ugotovili smo, da zaposleni, ki opravljajo več nočnih izmen zapored med izmenami, spijo dlje, a ne nujno kakovostneje. Subjektivna ocena kakovosti in dolžine spanja je bila višja pri osebah, ki se po nočni izmeni odpravljajo prej spat. Pokazalo se je, da so osebe, ki spijo manj kakovostno in manj časa, bolj nezadovoljne. Povezave med daljšanjem delovne dobe in nižanjem zadovoljstva nismo mogli dokazati. V raziskavi nismo odkrili bistvenih prednosti enega samega modela izmenskega dela, zato priporočamo, da se izbira modela prilagaja specifičnim potrebam delovnega okolja, zaposleni pa naj pri izbiri delovnega mesta upoštevajo svoje individualne potrebe. Za izboljšanje kakovosti spanja po nočnih izmenah predlagamo omogočanje zgodnjega spanca takoj po koncu izmene. Prav tako smo ugotovili, da je področje izmenskega dela kljub njegovi pomembnosti razmeroma slabo raziskano, zato spodbujamo nadaljnje raziskave, ki bi prispevale k izboljšanju delovnih pogojev in večjemu zadovoljstvu zaposlenih.
Keywords: izmensko delo, negativni vplivi, urgentna ambulanta, zdravstveno-negovalno osebje
Published in DKUM: 10.04.2025; Views: 0; Downloads: 44
Full text (1,12 MB)

Abstract: Uvod: Zdravstveni dispečerji imajo ključno vlogo pri zagotavljanju strokovne medicinske pomoči po telefonu, nudijo podporo in usmeritve kličočim v življenjsko ogrožajočih okoliščinah. Izmensko delo lahko pomembno vpliva na kakovost spanja, zato je bil namen zaključnega dela raziskati kakovost spanja zdravstvenih dispečerjev. Metode: V teoretičnem delu zaključnega dela je bila uporabljena deskriptivna metoda dela, v empiričnem delu pa kvantitativna metodologija. Podatki so bili pridobljeni z vprašalnikom Sleep Quality Scale (SQS), ki smo jih nato obdelali in analizirali s programom IBM SPSS Statistics 29. Uporabili smo deskriptivno statistiko. Rezultati: Anketni vprašalnik je izpolnilo 59 zdravstvenih dispečerjev. Cronbachova alfa anketnega vprašalnika je znašala 0,89. Rezultati so prikazali, da je 30 (50,80 %) zdravstvenih dispečerjev ocenilo svojo kvaliteto spanja kot slabo, 29 (49,20 %) pa kot dobro. Najvišje je bila ocenjena trditev Po spanju imam zbrane misli. (M = 1,81), med podlestvicami pa Dnevne motnje v delovanju. (M = 9,86). Razprava in zaključek: Ugotovili smo, da je med udeleženci raziskave prevladovala slaba kakovost spanja. Izbrana tema je premalo raziskana, zato bi bilo treba v prihodnje, da bi lahko izboljšali kakovost spanja, bolje raziskati kakovost spanja zdravstvenih dispečerjev po svetu.
Keywords: Kakovost spanja, zdravstveni dispečerji, izmensko delo
Published in DKUM: 04.07.2024; Views: 165; Downloads: 90
Full text (836,10 KB)

Abstract: Ključni problem domov za starejše v Sloveniji in drugih državah sveta je premalo zaposlenega kadra zdravstvene nege. Fluktuacija in zdravstveni absentizem povzročata slabšo kakovost oskrbe uporabnikov storitev in stroške organizacije. Poklic medicinske sestre spada med poklice z visoko stopnjo ogroženosti za nastanek sindroma izgorelosti, posledica je fluktuacija in zdravstveni absentizem. Namen zaključnega dela je bil prikazati, kako pogosto se po mnenju zaposlenih lahko pojavljajo dejavniki, ki bi bili lahko razlog za fluktuacijo in zdravstveni absentizem med zaposlenimi v zdravstveni negi v socialnovarstvenih organizacijah na Gorenjskem. Proučili smo strokovno in znanstveno literaturo s področja obravnavane tematike in v teoretičnem delu uporabljali deskriptivno metodo, metodo kompilacije in analize. V empiričnem delu smo uporabili kvantitativen pristop raziskovanja z metodo anketiranja. V raziskavo smo vključili zaposlene v zdravstveni negi z različno stopnjo izobrazbe v socialnovarstvenih organizacijah v gorenjski regiji. Uporabili smo kvotni vzorec. Podatke smo analizirali s pomočjo programa IBM SPSS, verzije 22.0. Ugotovili smo, da se anketiranci strinjajo, da prevzemajo dodatne odgovornosti, da v njihovi organizaciji poteka promocija zdravja na delovnem mestu, da so fizično obremenjeni, da imajo oblikovan sistem metod in tehnik varnega dvigovanja in premikanja uporabnikov in so premalo plačani. Domovi za starejše so kadrovsko podhranjeni, povečuje se trend zdravstvenega absentizma. Po mnenju zaposlenih so prisotni dejavniki, ki bi lahko zavirali fluktuacijo in zdravstveni absentizem, razpršenost odgovorov je visoka. Zaključimo, da je prisoten raziskovan problem, vendar zaposleni nimajo interesa sodelovati pri reševanju problema, s katerim se srečuje negovalni kader v Sloveniji in drugih državah sveta. Predlagamo nadaljnje raziskovanje, in sicer na naključnem reprezentativnem vzorcu z mešanimi metodami raziskovanja z namenom povečati veljavnost raziskave. Smiselno bi bilo spremljati stopnjo fluktuacije in kazalnike zdravstvenega absentizma v socialnovarstvenih organizacijah.
Keywords: zadrževanje zaposlenih, zdravje zaposlenih, sindrom izgorelosti, izmensko delo, delovno okolje, organizacijska klima
Published in DKUM: 14.03.2023; Views: 939; Downloads: 288
Full text (2,96 MB)

Abstract: Uvod: Namen zaključnega dela je bil predstaviti in proučiti, kako izmensko in nočno delo vplivata na kakovost spanja medicinske sestre. Spanje spada med fiziološke funkcije organizma in je zelo pomembno za normalno delovanje celotnega telesa. Izmensko delo je delo, ki omogoča kontinuirano 24-urno dejavnost. K izmenskemu delu prištevamo tudi nočno delo. Tovrstno delo lahko povzroča probleme zaradi premajhne količine potrebnega spanca, kar lahko vodi v slabo kakovost spanja. Metode: Sistematično smo pregledali znanstveno in strokovno literaturo po smernicah PRISMA, s pomočjo orodja Joanna Briggs Institute (JBI) pa je bila izvedena kritična ocena dokazov. V pregled smo vključili naslednje baze: PubMed, ScienceDirect in CINAHL. Članki, na katere smo se omejili, ustrezajo izbrani temi, niso starejši od desetih let ter so prostodostopni in objavljeni v celoti. Rezultati: Končna analiza vsebuje devet najustreznejših člankov na izbrano temo. Izbrani članki so nam podali jasno sliko kakovosti spanja medicinskih sester, ki izvajajo izmensko in nočno delo. Ugotovili smo, da ima večina medicinskih sester slabo kakovost spanja. Spanje je še toliko slabše, kadar so v nočni izmeni. Razprava in sklep: Zaradi slabe kakovosti spanja se med medicinskimi sestrami pogosto pojavljajo nespečnost, zaspanost in utrujenost. Nagnjene so k slabi kakovosti spanja, zlasti tiste, ki izvajajo izmensko in nočno delo. Izbrano področje je premalo raziskano, predvsem pri nas, v Sloveniji. V prihodnje bi se moralo izvesti več raziskav o kakovosti spanja medicinskih sester, da bi se ta lahko izboljšala, posledično pa tudi izvajanje izmenskega in nočnega dela.
Keywords: Izmensko delo, nočna izmena dela, vpliv, spanje medicinske sestre
Published in DKUM: 17.09.2021; Views: 1262; Downloads: 440
Full text (548,84 KB)