1. Vpliv modelov izmenskega dela na počutje medicinskih sester, zaposlenih v urgentnih ambulantahAnja Janežič, 2025, master's thesis Abstract: Izmensko delo predstavlja nepogrešljiv del zdravstvene obravnave, pri čemer je kontinuirana oskrba pacientov ključna. Zdravstveno-negovalno osebje, ki dela v urgentnih ambulantah, je pri svojem delu soočeno z izzivi, kot so neskladja urnikov z biološkimi in s socialnimi ritmi, kar lahko vodi do slabšanja fizičnega in psihičnega počutja. Namen magistrskega dela je raziskati vpliv izmenskega dela na spanje in zadovoljstvo, ugotoviti, kakšen je vpliv različnih modelov izmenskega dela na zdravje, počutje in zadovoljstvo medicinskih sester, ter oblikovati priporočila za izboljšanje njihovega delovnega okolja.
Raziskava je vključevala 105 zaposlenih v zdravstveni negi, potekala je v štirih urgentnih ambulantah. Uporabljen je bil kvantitativni pristop, pri čemer smo podatke zbirali z anonimnimi pisnimi vprašalniki. Anketiranci so bili razdeljeni glede na dva različna modela izmenskega dela: 12 ur dnevna, 12 ur nočna izmena ter 7 ur dopoldne, 7 ur popoldne in 7 ur ponoči. Zbrani podatki so bili analizirani s pomočjo deskriptivne statistike.
Rezultati raziskave so pokazali, da zaposleni v zdravstveni negi, ki delajo po 12-urnem modelu, nekoliko bolje ocenjujejo organizacijo prostega časa, medtem ko pogosteje poročajo o slabšem zdravju in večjem nezadovoljstvu v primerjavi s 7-urnim modelom. Vendar so razlike zelo majhne in statistično neznačilne. Ugotovili smo, da zaposleni, ki opravljajo več nočnih izmen zapored med izmenami, spijo dlje, a ne nujno kakovostneje. Subjektivna ocena kakovosti in dolžine spanja je bila višja pri osebah, ki se po nočni izmeni odpravljajo prej spat. Pokazalo se je, da so osebe, ki spijo manj kakovostno in manj časa, bolj nezadovoljne. Povezave med daljšanjem delovne dobe in nižanjem zadovoljstva nismo mogli dokazati.
V raziskavi nismo odkrili bistvenih prednosti enega samega modela izmenskega dela, zato priporočamo, da se izbira modela prilagaja specifičnim potrebam delovnega okolja, zaposleni pa naj pri izbiri delovnega mesta upoštevajo svoje individualne potrebe. Za izboljšanje kakovosti spanja po nočnih izmenah predlagamo omogočanje zgodnjega spanca takoj po koncu izmene. Prav tako smo ugotovili, da je področje izmenskega dela kljub njegovi pomembnosti razmeroma slabo raziskano, zato spodbujamo nadaljnje raziskave, ki bi prispevale k izboljšanju delovnih pogojev in večjemu zadovoljstvu zaposlenih.
Keywords: izmensko delo, negativni vplivi, urgentna ambulanta, zdravstveno-negovalno osebje
Published in DKUM: 10.04.2025; Views: 0; Downloads: 1
 Full text (1,12 MB) |
2. |
3. Kakovost spanja zdravstvenih dispečerjevLarisa Žula, 2024, master's thesis Abstract: Uvod: Zdravstveni dispečerji imajo ključno vlogo pri zagotavljanju strokovne medicinske pomoči po telefonu, nudijo podporo in usmeritve kličočim v življenjsko ogrožajočih okoliščinah. Izmensko delo lahko pomembno vpliva na kakovost spanja, zato je bil namen zaključnega dela raziskati kakovost spanja zdravstvenih dispečerjev. Metode: V teoretičnem delu zaključnega dela je bila uporabljena deskriptivna metoda dela, v empiričnem delu pa kvantitativna metodologija. Podatki so bili pridobljeni z vprašalnikom Sleep Quality Scale (SQS), ki smo jih nato obdelali in analizirali s programom IBM SPSS Statistics 29. Uporabili smo deskriptivno statistiko. Rezultati: Anketni vprašalnik je izpolnilo 59 zdravstvenih dispečerjev. Cronbachova alfa anketnega vprašalnika je znašala 0,89. Rezultati so prikazali, da je 30 (50,80 %) zdravstvenih dispečerjev ocenilo svojo kvaliteto spanja kot slabo, 29 (49,20 %) pa kot dobro. Najvišje je bila ocenjena trditev Po spanju imam zbrane misli. (M = 1,81), med podlestvicami pa Dnevne motnje v delovanju. (M = 9,86). Razprava in zaključek: Ugotovili smo, da je med udeleženci raziskave prevladovala slaba kakovost spanja. Izbrana tema je premalo raziskana, zato bi bilo treba v prihodnje, da bi lahko izboljšali kakovost spanja, bolje raziskati kakovost spanja zdravstvenih dispečerjev po svetu.
Keywords: Kakovost spanja, zdravstveni dispečerji, izmensko delo
Published in DKUM: 04.07.2024; Views: 165; Downloads: 71
Full text (836,10 KB) |
4. Obremenitve zaposlenih v zdravstveni negi zaradi izmenskega delaDavid Marjanović, 2022, master's thesis Abstract: Zaposleni v zdravstveni negi zagotavljajo zdravstveno nego pacientom neprekinjeno 24 ur na dan. Izmensko delo poruši dnevni ritem telesa, vpliva na večino telesnih funkcij, in tudi na družbeno življenje zaposlenih. Namen magistrskega dela je bil ugotoviti vpliv izmenskega dela na zdravje in počutje zaposlenih v zdravstveni negi ter vpliv izmenskega dela na delo, ki ga opravljajo.
Keywords: Izmensko delo, kakovost življenja, obremenitev zaposlenih v zdravstveni negi, zakonodaja s področja izmenskega dela, zdravje.
Published in DKUM: 14.03.2023; Views: 696; Downloads: 128
Full text (2,74 MB) |
5. Fluktuacija in zdravstveni absentizem med zaposlenimi v zdravstveni negi v socialnovarstvenih organizacijahPetra Valjavec, 2023, master's thesis Abstract: Ključni problem domov za starejše v Sloveniji in drugih državah sveta je premalo zaposlenega kadra zdravstvene nege. Fluktuacija in zdravstveni absentizem povzročata slabšo kakovost oskrbe uporabnikov storitev in stroške organizacije. Poklic medicinske sestre spada med poklice z visoko stopnjo ogroženosti za nastanek sindroma izgorelosti, posledica je fluktuacija in zdravstveni absentizem.
Namen zaključnega dela je bil prikazati, kako pogosto se po mnenju zaposlenih lahko pojavljajo dejavniki, ki bi bili lahko razlog za fluktuacijo in zdravstveni absentizem med zaposlenimi v zdravstveni negi v socialnovarstvenih organizacijah na Gorenjskem. Proučili smo strokovno in znanstveno literaturo s področja obravnavane tematike in v teoretičnem delu uporabljali deskriptivno metodo, metodo kompilacije in analize. V empiričnem delu smo uporabili kvantitativen pristop raziskovanja z metodo anketiranja. V raziskavo smo vključili zaposlene v zdravstveni negi z različno stopnjo izobrazbe v socialnovarstvenih organizacijah v gorenjski regiji. Uporabili smo kvotni vzorec. Podatke smo analizirali s pomočjo programa IBM SPSS, verzije 22.0.
Ugotovili smo, da se anketiranci strinjajo, da prevzemajo dodatne odgovornosti, da v njihovi organizaciji poteka promocija zdravja na delovnem mestu, da so fizično obremenjeni, da imajo oblikovan sistem metod in tehnik varnega dvigovanja in premikanja uporabnikov in so premalo plačani. Domovi za starejše so kadrovsko podhranjeni, povečuje se trend zdravstvenega absentizma. Po mnenju zaposlenih so prisotni dejavniki, ki bi lahko zavirali fluktuacijo in zdravstveni absentizem, razpršenost odgovorov je visoka.
Zaključimo, da je prisoten raziskovan problem, vendar zaposleni nimajo interesa sodelovati pri reševanju problema, s katerim se srečuje negovalni kader v Sloveniji in drugih državah sveta. Predlagamo nadaljnje raziskovanje, in sicer na naključnem reprezentativnem vzorcu z mešanimi metodami raziskovanja z namenom povečati veljavnost raziskave. Smiselno bi bilo spremljati stopnjo fluktuacije in kazalnike zdravstvenega absentizma v socialnovarstvenih organizacijah.
Keywords: zadrževanje zaposlenih, zdravje zaposlenih, sindrom izgorelosti, izmensko delo, delovno okolje, organizacijska klima
Published in DKUM: 14.03.2023; Views: 939; Downloads: 270
Full text (2,96 MB) |
6. Izmensko delo in zagotavljanje pacientove varnostiMelisa Krajnc, 2022, undergraduate thesis Abstract: Uvod: Izmensko delo je v zdravstvenem sektorju nepogrešljivo. Pacienti, ki potrebujejo kontinuirano zdravstveno oskrbo, so v obravnavi tudi ponoči, kar pomeni, da zdravstveno osebje dela v tri ali dvoizmenskem delovnem času. Zaradi izmenskega dela in sprememb v bioritmu lahko pri zaposlenih posledično nastanejo motnje cirkadianega ritma, kar vodi do utrujenosti, to pa predstavlja tveganje za pojav napak. Namen zaključnega dela je raziskati kako izmensko delo vpliva na zvišano pojavnost napak pri delu s pacientom.
Metode: V zaključnem delu je bila uporabljena deskriptivna metoda dela. Opravili smo sistematični pregled znanstvene in strokovne literature po mednarodnih podatkovnih bazah (Medline, CINAHL, PubMed, Cochrane Library, IOS Press). Upoštevali smo vključitvene in izključitvene kriterije ter zajeli članke, objavljene med letoma 2011 in 2021.
Rezultati: Ugotavljamo, da izmensko delo prispeva k motnjam cirkadianega ritma posameznika. Pri osebi se pojavi pomanjkanje spanca, kar vodi k motnjam kognitivnih sposobnosti. To se odrazi v zvišani frekvenci storjenih napak v procesu zdravstvene obravnave pacienta in ogroža pacientovo varnost.
Razprava in sklep: Ker se izmenskemu in nočnemu delu v zdravstvu ne moremo izogniti je pomembna zdravstvena vzgoja zaposlenih, glede tveganja za nastanek napak zaradi utrujenosti. Prav tako je treba promovirati kulturo varnosti na delovnem mestu.
Keywords: izmensko delo, medicinske sestre, pomanjkanje spanca, utrujenost, napaka
Published in DKUM: 19.12.2022; Views: 744; Downloads: 67
Full text (1,28 MB) |
7. Vpliv izmenskega in nočnega dela na kvaliteto spanja medicinske sestreLarisa Žula, 2021, undergraduate thesis Abstract: Uvod: Namen zaključnega dela je bil predstaviti in proučiti, kako izmensko in nočno delo vplivata na kakovost spanja medicinske sestre. Spanje spada med fiziološke funkcije organizma in je zelo pomembno za normalno delovanje celotnega telesa. Izmensko delo je delo, ki omogoča kontinuirano 24-urno dejavnost. K izmenskemu delu prištevamo tudi nočno delo. Tovrstno delo lahko povzroča probleme zaradi premajhne količine potrebnega spanca, kar lahko vodi v slabo kakovost spanja.
Metode: Sistematično smo pregledali znanstveno in strokovno literaturo po smernicah PRISMA, s pomočjo orodja Joanna Briggs Institute (JBI) pa je bila izvedena kritična ocena dokazov. V pregled smo vključili naslednje baze: PubMed, ScienceDirect in CINAHL. Članki, na katere smo se omejili, ustrezajo izbrani temi, niso starejši od desetih let ter so prostodostopni in objavljeni v celoti.
Rezultati: Končna analiza vsebuje devet najustreznejših člankov na izbrano temo. Izbrani članki so nam podali jasno sliko kakovosti spanja medicinskih sester, ki izvajajo izmensko in nočno delo. Ugotovili smo, da ima večina medicinskih sester slabo kakovost spanja. Spanje je še toliko slabše, kadar so v nočni izmeni.
Razprava in sklep: Zaradi slabe kakovosti spanja se med medicinskimi sestrami pogosto pojavljajo nespečnost, zaspanost in utrujenost. Nagnjene so k slabi kakovosti spanja, zlasti tiste, ki izvajajo izmensko in nočno delo. Izbrano področje je premalo raziskano, predvsem pri nas, v Sloveniji. V prihodnje bi se moralo izvesti več raziskav o kakovosti spanja medicinskih sester, da bi se ta lahko izboljšala, posledično pa tudi izvajanje izmenskega in nočnega dela.
Keywords: Izmensko delo, nočna izmena dela, vpliv, spanje medicinske sestre
Published in DKUM: 17.09.2021; Views: 1262; Downloads: 413
Full text (548,84 KB) |
8. Vpliv štiri izmenskega dela na zdravje starejših zaposlenih v livarskem podjetju xAlma Salkić, 2020, master's thesis Abstract: Magistrsko delo obravnava zdravje starejših zaposlenih, ki delajo po principu štirih izmen v livarskem podjetju x. Delo v livarskem podjetju, na funkciji livarja, je že samo po sebi zahtevno zaradi velikih fizičnih naporov, izpostavljenosti visokim temperaturam, hrupu ipd. Dodatno delo otežuje tudi princip dela na štiri izmene. Splošno znano je, da se s staranjem človeka zmanjšujejo njegove psihofizične sposobnosti za delo.
Magistrsko delo Vpliv štiri izmenskega dela na zdravje starejših zaposlenih v livarskem podjetju x je sestavljeno iz dveh delov – teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu spoznamo pojme štirih izmen, indeksa delovne zmožnosti, stresa, nočnega dela, zdravja zaposlenih in posebej izpostavimo vse pojme v povezavi s starejšimi zaposlenimi. V empiričnem delu pa analiziramo rezultate anketnega vprašalnika, razdeljenega med zaposlene v livarskem podjetju x. Rezultate analiziramo s statističnim orodjem SPSS. Zanima nas primerjava mlajših in starejših delavcev v povezavi s številom bolniških odsotnosti, rezultati indeksa delovne zmožnosti, stresom in spanjem. Ugotoviti želimo, ali obstajajo statistične razlike med tema dvema skupinama z namenom, da ozavestimo morebitno problematiko starejših zaposlenih v livarskem podjetju x. Zastavimo si šest raziskovalnih hipotez, za njihovo testiranje pa uporabimo metode t-test (independent samples t-test), Hi-kvadrat test in metodo Spearmanovega koeficienta. Starejše zaposlene v magistrskem delu definiramo kot starejše kot 41 let. Delež takih v livarskem podjetju x je 29 %. Zgolj 7 % starejših je svojo delovno zmožnost ocenilo z »najboljša delovna zmožnost«, kar je v primerjavi z mlajšimi znatno manjše, saj je ta odgovor izbralo kar 53 % mladih. Prav tako so starejši zaposleni bistveno bolj bolni kot mlajši zaposleni. Brez bolezni je kar 76 % mladih, medtem ko ugotavljamo, da ima kar 53 % starejših več kot eno bolezen (dve, tri ali več bolezni). Starejši zaposleni so tudi več bolniško odsotni (polovica jih izbere odgovor »10–24 dni« na leto, mladi v večini (47 %) izberejo odgovor »nič«). Zanimiva ugotovitev je, da ni statističnih razlik med povezavo starosti zaposlenega in količino stresa na delovnem mestu. Enako ne ugotovimo statističnih razlik pri količini spanja po končanem delu zaposlenega v povezavi s starostjo.
Ugotovimo, da se starejši zaposleni v večini soočajo z dodatnimi težavami v delovnem okolju, ki jih prinaša proces staranja. Pomembno je, da v organizaciji prepoznamo te težave in iščemo možnosti za izboljšave pri delu s starejšimi. Na podlagi dobljenih rezultatov anketnega vprašalnika v empiričnem delu magistrskega dela predlagamo ukrepe za lažje obvladovanje stresa, bolj kakovostno spanje, manjše število bolniških odsotnosti ter izboljšanje indeksa delovne zmožnosti pri starejših zaposlenih. Verjamemo, da na tak način v podjetju ne investirajo zgolj v zaposlene, pač pa tudi v večjo produktivnost in v dvig konkurenčnosti.
Keywords: štiri izmensko delo, starejši zaposleni, indeks delovne zmožnosti, nočno delo, vpliv izmenskega dela na zdravje
Published in DKUM: 09.11.2020; Views: 955; Downloads: 151
Full text (1,72 MB) |
9. Zloraba uspaval zaposlenih v zdravstveni negi po nočnih izmenahAndreja Golob, 2019, undergraduate thesis Abstract: Teoretična izhodišča: Opravljanje poklica v zdravstveni negi, je pogosto naporno. Večina zaposlenih v zdravstveni negi opravlja delo na tri izmene. Pogosto se pojavljajo težave s spanjem po prihodu domov iz nočne izmene, za kar pa se pojavi takrat začasna preprosta rešitev, uporaba uspavalne tablete. Zato je bil namen diplomske naloge ugotoviti uporabo uspaval med zaposlenimi v zdravstveni negi po nočnem delu in to primerjati na treh strokovnih področjih, kirurškem, internem in psihiatričnem.
Raziskovalne metode: Diplomsko delo temelji na kvantitativni metodologiji raziskovanja. Podatke smo zbirali z anketnim vprašalnikom pri tem pa zajeli namenski vzorec (n = 150) izvajalcev zdravstvene nege, na treh različnih strokovnih področjih.
Rezultati: Čeprav več kot polovica (52,5 %) anketiranih meni, da je uporaba uspaval med izvajalci zdravstvene nege razširjena, smo z raziskavo ugotovili, da je uporaba uspaval pretežno nizka, saj med vsemi anketiranci uspavala uporablja le 14,7 %, kar predstavlja manj kot eno šestino. Ugotovili smo tudi, da je uporaba manjša (2,1 %) na psihiatričnem področju, kjer se delavci v zdravstveni negi srečujejo z odvisnostjo in posledicam zlorabe.
Diskusija in zaključek: Ugotovili smo, da manj kot šestina anketiranih uporablja uspavala. Prav tako ugotavljamo, da je uporaba uspaval manjša na psihiatričnih oddelkih. Pomanjkanje kvalitetnega spanja lahko pogosteje privede do neželenih dogodkov, ki jih želimo preprečiti saj lahko ogrozijo človeško življenje. Z uporabo uspaval se tveganje za neželene dogodke le poveča, saj imajo le–ti vpliv na živčevje, še posebej kadar jih vzamemo prepozno, da jih naše telo izloči.
Keywords: Medicinska sestra, izmensko delo, uporaba, hipnotiki, sedativi.
Published in DKUM: 11.11.2019; Views: 1489; Downloads: 208
Full text (405,92 KB) |
10. Organizacija izmenskega in nočnega dela ter njune posledice na zdravje delavcaŠpela Tomažič, 2017, bachelor thesis/paper Abstract: Današnja družba se spreminja v moderno družbo, kjer vedno več dejavnosti postaja dostopnih 24 ur na dan. Medtem, ko so bile nekoč ves čas dostopne le redke dejavnosti, kot npr. zdravstvo, gasilska in reševalna služba ipd., je danes povsem samoumevno, da so nam ob katerem koli času in dnevu dostopne različne storitvene dejavnosti, pa naj gre za zabavo ali prehrano, in tudi industrijska panoga mnogokrat deluje kontinuirano. Posledično je vzpostavljeno večizmensko delo, zato so delavci izpostavljeni (poleg delovnim obremenitvam) tudi obremenitvam glede nujnih motenj bioritma.
Spremenjen ali različen delovni čas v veliki meri vpliva na človekovo počutje. Večizmensko in nočno delo lahko povzročata razna obolenja, posledice pa se lahko izražajo tudi v duševnem zdravju posameznika.
V teoretičnem delu smo predstavili delovni čas in njegove obremenjujoče dejavnike ter posledice izmenskega in nočnega dela, v raziskovalnem delu pa smo raziskali, kako je izmensko delo organizirano v slovenskih podjetjih in kakšne zdravstvene posledice občutijo delavci, ki opravljajo izmensko in nočno delo. Izvedli smo kvalitativno raziskavo s pomočjo anketnega vprašalnika na vzorcu 60 zaposlenih v turizmu.
Rezultati raziskave so pokazali, da je pri starejših delavcih, ki opravljajo izmensko delo, prisoten višji odstotek pojavnosti zdravstvenih težav kot med mlajšimi delavci, ki prav tako opravljajo izmensko delo.
Ugotovili smo, da delavci po nočni izmeni odspijo manj časa kot po dnevni izmeni in da pri delavcih, ki delajo več nočnih zaporednih izmen, ni zaznati višjega deleža pojavnosti zdravstvenih težav kot med delavci, ki opravljajo izmensko delo. Na splošno večizmenski delovnik predstavlja obremenitev za delavca, pri čemer nočna izmena ne predstavlja bistveno večjih obremenitev kot jutranja ali dnevna izmena, kot smo predpostavljali v hipotezi.
Keywords: organizacija, izmensko delo, nočno delo, delavec, zdravstvene posledice
Published in DKUM: 05.01.2018; Views: 2067; Downloads: 317
Full text (511,57 KB) |
