Search the digital library catalog

Abstract: Diplomsko delo je razdeljeno na dva dela – teoretični in praktični del. V teoretičnem delu podrobneje predstavimo izkustveno učenje, njegove idejne izvore ter navedemo metode in faze takega učenja. V nadaljevanju opredelimo naravoslovje in naredimo vertikalni pregled naravoslovnih predmetov v osnovni šoli, kjer so za vsak predmet izpisani splošni učni cilji. Predstavimo naravoslovne dejavnosti, naravoslovne kompetence ter namenimo nekaj besed začetnemu naravoslovju in konstruktivizmu. Navedene so tudi naravoslovne metode dela, nekaj več pa povemo o metodi eksperimentiranja in jo podrobneje opišemo. Za konec teoretičnega dela predstavimo še oddelek podaljšanega bivanja, njegove sestavine in organizacijo dela v oddelku. V drugem, praktičnem delu diplomske naloge je opisana izvedba eksperimenta kapilarnega dviga vode, ki smo ga izvedli v oddelku podaljšanega bivanja na Osnovni šoli Dolenjske Toplice. Z njim smo želeli preveriti, ali učenci z učenjem preko lastnih izkušenj res pridobijo več znanja kot samo z razlago ter po končani evalvaciji delovnih listov dokazali, da je uporaba izkustvenega učenja pri vsakdanjem pouku za učence še kako pomembna.
Keywords: Izkustveno učenje, naravoslovje, eksperimentiranje, oddelek podaljšanega bivanja, kapilarni dvig.
Published in DKUM: 08.07.2013; Views: 1992; Downloads: 345
Full text (4,40 MB)

Abstract: V diplomskem delu je opisan spoznavni razvoj otrok v prvem triletju osnovne šole, izkustveno učenje, njegove faze, metode, postopki in stališča učiteljev do njega. Predstavili smo oblike dela na prostem, med drugim smo izpostavili naravoslovno učno pot. Iz učnega načrta za predmet spoznavanje okolja smo izpisali vsebine, ki bi bile primerne za delo na prostem. V kulturno-geografskem sklopu smo predstavili občino Velika Polana, njeno zgodovino in kulturne znamenitosti. V praktični del smo vključili empirično metodo – s pomočjo ankete smo učiteljice povprašali o njihovem mnenju glede pouka na prostem in naravoslovni učni poti. Rezultati kažejo, da učiteljice občasno peljejo učencev naravo, kjer je usvajanje učne snovi uspešnejše in bolj učinkovito. Učiteljice se tudi strinjajo, da občina Velika Polana potrebuje novo učno pot, ki bo učencem dostopnejša. Na podlagi empirične raziskave smo v praktičnem delu izdelali novo naravoslovno učno pot. S tem smo učiteljicam omogočili, da se bodo v prihodnje lažje odločale za izvajanje pouka na prostem, saj je učno pot na novo načrtovana in pripravljeni so tudi delovni listi. Pri opisu izvedbe naravoslovne učne poti smo dodali slike učencev in nekaj njihovih rešenih nalog.
Keywords: prvo triletje, razredni pouk, izkustveno učenje, naravoslovna učna pot, občina Velika Polana  
Published in DKUM: 28.05.2013; Views: 1588; Downloads: 182
Full text (8,55 MB)

Abstract: Diplomsko delo je rezultat dvoletne raziskave o možnostih za vzpostavitev učnega poligona o ekoremediacijah Čatež pri Trebnjem, zaradi potreb po terensko-raziskovalnem delu v bližini doma Čebelice CŠOD, Čatež pri Trebnjem. Predlog učnega poligona o ekoremediacijah Čatež pri Trebnjem obsega načrt in shematski prikaz ustreznih ekoremediacijskih sistemov in pripomočkov za izobraževanje o ekoremediacijah. Poudarek je na ekoremediacijskih sistemih, ki bi jih lahko vzpostavili v neposredni bližini doma Čebelice CŠOD, Čatež pri Trebnjem, za spremljanje delovanja narave. Predlagali smo večnamensko rabo deževnice in dogradnjo rastlinske čistilne naprave, postavitev kašt v brežino vodotoka, vrbov poplet na brežine potoka, zajezitev in ohranitev brzic s tolmunom, postavitev grobelj na dno vodotoka, ureditev mokrišča, izpostavitev meandrov, prodišč, mrtvice in umestitev mlake. Predlagani sta tudi dve pedološki jami za spoznavanje prsti. Učni poligon o ekoremediacijah bi vseboval vstopno informativno tablo, učne table, učne knjige in pripomočke za učenje na terenu. Ti ekoremediacijski sistemi omogočajo izkustveno izobraževanje, preko katerega se učenci poučijo o možnostih revitalizacije vodotokov, samočistilni sposobnosti narave, ohranitvi narave in varstvu okolja ter omogočajo medpredmetno povezovanje. Za geografijo bi bil tak učni poligon koristen, ker je na njem možno preučevati vode, prsti, vegetacijo, klimo, kamnine in druge fizično-geografske elemente.
Keywords: Učni poligon o ekoremediacijah Čatež pri Trebnjem, revitalizacija, izkustveno učenje, trajnostni razvoj, medpredmetno povezovanje, geografija.
Published in DKUM: 29.01.2013; Views: 1730; Downloads: 124
Full text (1,61 MB)

Abstract: POVZETEK Magistrsko delo Geografsko in okoljsko izobraževanje v slovenskih splošnih gimnazijskih programih je razdeljeno na teoretični in empirični del. V teoretičnem delu je predstavljena: • definicija in pomen okoljskega izobraževanja kot ene izmed dimenzij vzgoje in izobraževanja za trajnostni razvoj, • umeščenost učnega načrta Geografija (1998 in 2008), kurikula Okoljska vzgoja (2008) in učnega načrta Študij okolja (2008) v predmetnik splošnih gimnazij ter primerjava njihove ciljne naravnanosti okoljskega izobraževanja, • primeri dobrih praks kvalitetnega okoljskega izobraževanja na internacionalnem in nacionalnem nivoju, • značilnosti razvoja geografskih učnih pristopov in metod k okoljskemu izobraževanju zadnje desetletje. V empiričnem delu so predstavljeni: • rezultati vrednotenja učnega načrta Geografija splošnih gimnazijskih programov (1998 in 2008) v Sloveniji z vidika vključenosti okoljskih učnih ciljev, na podlagi primerjalne analize po izbranih kriterijih, • rezultati vrednotenja učnega načrta Okoljska vzgoja (2008) z vidika vključenosti geografskih učnih ciljev na podlagi primerjalne analize po izbranih kriterijih, • rezultati vrednotenja učnega načrta Študij okolja (2008) z vidika vključenosti geografskih učnih ciljev na podlagi primerjalne analize po izbranih kriterijih, • predlogi terenskih in problemskih nalog predmetnega področja geografije s poudarkom na akcijskih ciljih okoljskega izobraževanja kot primer učnih pristopov, ki temeljijo na izkustvenem učenju. Sklep magistrskega dela se nanaša na ugotavljanje potrebe po poudarku ciljev okoljskega izobraževanja, z ustreznimi izhodišči za njihovo didaktično uporabo znotraj obstoječa učnega načrta geografije (2008), njihovi ustrezni učbeniški podprtosti ter načrtnem usposabljanju učiteljev geografije za strokovno izvajanje tovrstnih vsebin, kar je v skladu z mednarodnimi tendencami razvoja okoljskega in geografskega izobraževanja (UNECE, IGU).
Keywords: Ključne besede: okoljsko izobraževanje, trajnostni razvoj, geografija, izkustveno učenje
Published in DKUM: 09.07.2012; Views: 2413; Downloads: 340
Full text (2,22 MB)

Abstract: POVZETEK Pričujoče diplomsko delo je razdeljeno na dva dela – teoretični in empirični. V teoretičnem delu predstavljamo učna načrta Spoznavanje okolja in Naravoslovje in tehnika, podrobneje opredelimo pomen izkustvenega učenja s poudarkom na naravoslovju in predstavimo različne življenjske prostore. V drugem delu diplomskega dela, empiričnem delu, predstavljamo rezultate, podrobnejšo analizo in ugotovitve empirične raziskave, v katero je bilo zajetih 84 učiteljev, ki poučujejo v mestnih in vaških šolah v Prekmurju. Z empirično raziskavo smo želeli ugotoviti prisotnost obiska življenjskih prostorov v procesu načrtovanja in izvajanja rednega vzgojno-izobraževalnega dela učiteljev v Prekmurju, ki poučujejo na razredni stopnji. Pridobljena empirična spoznanja razkrivajo, da anketirani učitelji kljub bližini najrazličnejših življenjskih prostorov le-te ne obiskujejo pogosto. Kot glavne razloge za načrtovanje navajajo bližino življenjskega prostora, njihov lasten interes in interes učencev, kot razloge za nenačrtovanje pa navajajo denar, neomenjenost v nacionalnem učnem načrtu in neskladnost z letnim delovnim načrtom.
Keywords: Ključne besede: Spoznavanje okolja, Naravoslovje in tehnika, izkustveno učenje, življenjski prostori
Published in DKUM: 09.05.2012; Views: 2454; Downloads: 184
Full text (7,04 MB)