71. SKOZI IGRO DO BOLJŠEGA ZNANJA O PREMOGOVNIŠTVU VELENJAMetka Jelen, 2014, undergraduate thesis Abstract: Diplomsko delo »Skozi igro do boljšega znanja o premogovništvu Velenja« je sestavljeno iz teoretičnega, empiričnega ter praktičnega dela. V teoretičnem delu smo podrobneje predstavili premogovništvo Velenja, didaktične igre ter izkustveno učenje. Večji poudarek je na izkustvenem učenju ter didaktični igri, kar je bistvo diplomske naloge. V muzeju Premogovništva Slovenije ljudem ponujajo edinstveno izkušnjo. Z možnostjo potovanja po rudarskem rovu, v katerem je prikazan njihov način dela in življenje rudarjev, doživijo in začutijo, kako je v resnici biti rudar. Učenci si lažje zapomnijo bistvene podatke preko poučne didaktične igre, ker so ob igri sproščeni in se zabavajo. V zadostni meri je igralna dejavnost potrebna tudi v šoli, saj se učencem s tem razvijata osebnost ter domišljija, in predstavlja sprostitev pri delu. V empiričnem delu diplomske naloge je bila v raziskavi uporabljena deskriptivna metoda pedagoškega raziskovanja. Zanimalo nas je, kakšno je znanje učencev o premogovništvu Velenja, glede na način pridobivanja znanja. Predstavljena je analiza dveh šol. Ena se je udeležila ekskurzije v Muzej premogovništva Slovenije ter snov utrjevala preko igre, druga pa ne. Ugotavljamo, da na tako malem vzorcu učencev ni razlike v znanju, saj je znanje med šolama skoraj enakovredno.
Keywords: Didaktična igra, muzej, znanje, izkustveno učenje, učenci.
Published in DKUM: 23.10.2014; Views: 1293; Downloads: 136
 Full text (2,52 MB) |
72. DIDAKTIČNE IGRE PRI POUKU SPOZNAVANJA OKOLJA ZUNAJ UČILNICEDoroteja Majcen, 2014, master's thesis Abstract: Didaktična igra se uporablja kot učna metoda, imeti mora vse lastnosti igre in dosegati določene (učne) cilje. Didaktična igra zunaj učilnice nudi učencu izkušnje in ob njej razvija pozitiven odnos do okolja in narave, kar je pri pouku spoznavanja okolja še posebej poudarjeno. V teoretičnem delu smo opredelili predmet spoznavanja okolja ter navedli didaktična priporočila za uresničevanje ciljev predmeta in vpeljevanje pouka spoznavanja okolja v naravo. Našteli in opisali smo didaktične strategije pri poučevanju predmeta spoznavanja okolja ter izpostavili izkustveno učenje. Podrobneje smo opisali didaktične igre in učenje zunaj učilnice.
V empiričnem delu smo proučili, kakšen odnos imajo učiteljice razrednega pouka do didaktičnih iger zunaj učilnice, kako načrtujejo in kako izvajajo didaktične igre zunaj učilnice. Za ta namen smo uporabili strukturirani intervju z učiteljicami razrednega pouka. Učiteljice imajo pozitiven odnos do izvajanja didaktičnih iger zunaj učilnice pri pouku spoznavanja okolja, vendar se pri tem srečujejo z določenimi težavami: premalo didaktičnega materiala, premalo spremljevalcev, neprimerna lega šole, finančne omejitve, zahtevnejša učna priprava in tudi pomanjkljiva usposobljenost. Učiteljice menijo, da se učenci raje učijo v naravnem okolju in da je pri tem zapomnitev učne snovi pri učencih boljša.
V praktičnem delu predstavljamo dvajset primerov didaktičnih iger zunaj učilnice, ki jih lahko učitelji vključijo v poučevanje predmeta spoznavanje okolja od 1. do 3. razreda.
Keywords: spoznavanje okolja, učenje na prostem, izkustveno učenje, didaktična igra zunaj učilnice
Published in DKUM: 09.10.2014; Views: 5419; Downloads: 1997
Full text (2,81 MB) |
73. PREDŠOLSKI OTROK SPOZNAVA KMETIJOAlenka Teršek, 2014, undergraduate thesis Abstract: Namen diplomske naloge z naslovom Predšolski otrok spoznava kmetijo je zasnovati, oblikovati in pripraviti učno pot po kmetiji za predšolske otroke. Doseči želimo, da bi otroci kmetijo aktivno in doživeto prehodili in se ob tem učili iz lastnih izkušenj.
Teoretični del predstavlja razlike med kmečkim in podeželskim okoljem, kmetijo, pomen raziskovalnih škatel, medtem ko rdečo nit praktičnega dela predstavlja predvsem izkustveno učenje.
V praktičnem delu je z raznoličnimi dejavnostmi predstavljena učna pot, ki je zasnovana s ciljem, da jo otroci aktivno prehodijo in doživijo. Učna pot predstavlja splet dejavnosti na kmetiji, ki je od vrtca oddaljena tri kilometre. Opisani so tudi cilji in njihova realizacija, ob vsaki posamezni postaji pa tudi evalvacija dejavnosti otrok.
Keywords: učna pot, kmečko okolje, kmetija, predšolski otrok, izkustveno učenje
Published in DKUM: 15.07.2014; Views: 2598; Downloads: 520
Full text (5,73 MB) |
74. IZKUSTVENO UČENJE PRI PREDMETU NARAVOSLOVJE IN TEHNIKA V 4. IN 5. RAZREDU DEVETLETNE OSNOVNE ŠOLEJanja Virc, 2013, undergraduate thesis Abstract: Diplomsko delo je sestavljeno iz teoretičnega, empiričnega in praktičnega dela. V teoretičnem delu diplomskega dela smo teoretično opredelili izkustveno učenje, predstavili pomen konstruktivizma v učenju in poučevanju, opredelili vlogo učitelja in učenca v konstruktivistično naravnanem pouku, vključili načela uspešnega izkustvenega pouka, opisali tipične postopke in metode pri tej obliki pouka ter opisali, kako se predmet naravoslovja in tehnike odraža v konstruktivistični luči. V empiričnem delu diplomskega dela smo preučili poznavanje in pogostost uporabe izkustvenih tehnik, motiviranost učencev in učiteljev za delo z izkustvenimi tehnikami, načine pridobitve materiala oziroma sredstev za izvedbo izkustvenega pouka in prav tako preučili vire znanja in spodbud za izkustveno delo učitelja. Vse to smo raziskovali pri pouku naravoslovja in tehnike v 4. in 5. razredih osnovnih šol s področja Štajerske in Pomurja. Naša raziskava kaže, da so učenci, ki so bili zajeti v raziskavi, v največjem številu poznali tehniko dopolnilnega predavanja, najmanj pa so poznali tehniko časa za razmišljanje. Ugotovili smo, da so učitelji, ki so bili vključeni v raziskavo, največkrat uporabljali izkustvene tehnike pri samem pouku naravoslovja in tehnike, manj pa so jih uporabljali pri pouku tehniških ali naravoslovnih dni. Ugotovili smo tudi, da si anketirani učenci v veliki večini želijo še večkrat srečati z izkustvenimi tehnikami pri pouku naravoslovja in tehnike ter da jih večina meni, da so tehnike izkustvenega učenja koristne za učenje in jim pri učenju pomagajo. Ugotovili smo, da si največ učiteljev v svoj pouk naravoslovja in tehnike želi vključiti še več izkustvenega učenja in da tudi največ učiteljev (90,3 % vseh, ki je sodelovalo v raziskavi), meni, da učenci znanje, pridobljeno pri pouku izkustvenega učenja naravoslovja in tehnike, dobro obvladajo.
Raziskava, ki smo jo izvedli in podrobneje interpretirali v empiričnem delu, nas je usmerila v pripravo praktičnega dela. Pripravili smo priročnik za delo z izkustvenimi tehnikami pri pouku naravoslovja in tehnike v 4. in 5. razredu devetletne osnovne šole. V priročniku so glede na Učni načrt za naravoslovje in tehniko v 4. in 5. razredu ter program osnovnošolskega izobraževanja predlagane in opisane oblike tehnik izkustvenega učenja za vsak tematski sklop posebej. Vsaka predlagana izkustvena tehnika skuša zadovoljiti minimalni standard za določen cilj pri predmetu naravoslovja in tehnike.
Keywords: konstruktivizem, izkustveno učenje, 2. triletje OŠ, naravoslovje in tehnika, priročnik za učitelje
Published in DKUM: 08.01.2014; Views: 3169; Downloads: 444
Full text (1,65 MB) |
75. NARAVOSLOVNA UČNA POT ZA PREDŠOLSKE OTROKEStaša Šipek, 2013, undergraduate thesis Abstract: Namen diplomske naloge je oblikovati naravoslovno učno pot za predšolske otroke. S tem želimo predvsem doseči, da so otroci v neposrednem stiku z naravo in se učijo iz lastnih izkušenj.
V teoretičnem delu je predstavljen pomen naravoslovja v predšolskem obdobju ter predvsem raziskovalno in izkustveno učenje v vrtcu.
V praktičnem delu je predstavljena naša naravoslovna učna pot za predšolske otroke, zasnovana v neposredni bližini vrtca Benedikt. Učna pot je nastala z željo in ciljem, da otrokom približamo naravo skozi igro ter da se ima vsak otrok možnost učiti preko raziskovanja in z lastnim izkustvom priti do novih spoznanj.
Keywords: učna pot, otrok in naravoslovje, raziskovalno delo in raziskovalni problem, izkustveno učenje
Published in DKUM: 08.01.2014; Views: 3527; Downloads: 504
Full text (3,28 MB) |
76. SODOBNE DIDAKTIČNE METODE ZA ZGODNJE POUČEVANJE NARAVOSLOVJAInes Kačič, 2013, undergraduate thesis Abstract: V teoretičnem diplomskem delu so predstavljene sodobne didaktične metode za poučevanje naravoslovja, in sicer projektno učno delo, problemsko učenje, izkustveno učenje, raziskovalni pouk in eksperimentalno učno delo. Pri sodobnih didaktičnih metodah v ospredje postavimo pomen otroškega raziskovanja v naravi, dejavnosti, pri katerih otroci sprejemajo in vrednotijo dejavnosti na podlagi lastno pridobljenih izkušenj, načrtovanje dejavnosti z uporabo sodobnih didaktičnih metod ter faze izvedbe. V predšolskem obdobju je pomembno, da se otroci seznanijo z znanstveno–raziskovalnim načinom dela v naravoslovju, kjer se učijo postavljati hipoteze oziroma napovedovati, samostojno raziskovati in opazovati naravo, spremljati in zapisovati pridobljene podatke, te podatke analizirati in vrednotiti ter poročati rezultate. V diplomskem delu opredelimo tudi vlogo vzgojiteljice pri izvajanju navedenih dejavnosti ter njene naloge pri načrtovanju le-teh. Diplomsko delo izrazito opisuje pozitivne lastnosti sodobnih didaktičnih metod za zgodnje poučevanje naravoslovja, ki otroku omogočajo pridobivanje znanja in razvijanje vrsto spretnosti in sposobnosti. Ob opisu vsake sodobne didaktične metode za zgodnje poučevanje naravoslovja so dodani tudi primeri dobre prakse, kjer lahko vidimo, kako zapisano teorijo tudi praktično izvedemo.
Keywords: predšolska vzgoja, sodobne didaktične metode, raziskovalno učenje, projektno učenje, izkustveno učenje, problemsko učenje, eksperimentalno učno delo.
Published in DKUM: 16.10.2013; Views: 4488; Downloads: 1352
Full text (875,70 KB) |
77. |
78. Z OTROKI SPOZNAVAMO DOBRAVO IN JOVSEAlenka Petelinc, 2013, undergraduate thesis Abstract: Namen diplomskega dela Z otroki spoznavamo Dobravo in Jovse je, prikazati možnosti dela v naravnem okolju v povezavi z možnostmi dela v igralnici in predstaviti učni poti za v naslovu omenjeni območji kot izkustveno metodo dela s predšolskimi otroki. Pričujoče diplomsko delo je teoretično, uporabili smo deskriptivno metodo pedagoškega raziskovanja ob primarnih, sekundarnih in terciarnih virih.
Na začetku smo predstavili izkustveno učenje kot metodo dela s predšolskimi otroki, pomen in namen učnih poti ter opisali območji Dobrava in Jovsi. V drugem delu smo opisali obe učni poti, na katerih smo teoretično postavili dvakrat po tri opazovalna mesta. Vsaka postaja je podrobneje opisana, ob njej pa so podani tudi predlogi z možnostmi dela v igralnici in v naravi.
Diplomsko delo je oblikovano kot priročnik za vzgojitelje, v njem so navedeni konkretni primeri zaposlitve otrok s cilji, metodami in oblikami dela v naravnem okolju in v igralnici ob obravnavi naslovne teme.
Keywords: izkustveno učenje, učna pot, Dobrava, Jovsi, predšolski otrok
Published in DKUM: 08.07.2013; Views: 1715; Downloads: 222
Full text (4,47 MB) |
79. NAZORNOST POUKA V OSNOVNI ŠOLI S PRILAGOJENIM PROGRAMOM V FUNKCIJI IZKUSTVENEGA UČENJAAlenka Corso, 2013, undergraduate thesis Abstract: POVZETEK
V diplomskem delu raziskujemo, kako pomembna sta učiteljem v osnovni šoli s prilagojenim programom nazornost in izkustveno učenje.
Teoretične osnove smo osvetlili z metodo teoretičnega preučevanja ustrezne literature. Nazornost ima pri pouku na osnovni šoli s prilagojenim programom ter pri pouku nasploh izreden pomen. Z nazornimi sredstvi, ki so učiteljem na razpolago, pridobijo na času, razlaga je tako hitrejša in lažja. Lažje pomnjenje in razumljivost učne snovi dosežejo s čutno in z notranjo nazornostjo. Tudi kot motivacijsko sredstvo ima nazornost velik pomen, kajti z njeno pomočjo učitelji pritegnejo in zadržijo pozornost učencev. Na osnovni šoli s prilagojenim programom je treba biti pozoren, da so izbrana ponazorila primerna in da nimajo ravno nasprotnega učinka na nazornost pouka. Učitelji morajo tudi z živo besedo ponazoriti in ustvariti določeno vzdušje. S tem omogočijo učencem lažje razumevanje in pomnjenje.
V empiričnem delu smo predstavili rezultate empiričnega raziskovanja zastavljenega problema. Rezultati raziskave kažejo, da učitelji nazornost in izkustveno učenje uvrščajo med zelo pomembne didaktične pojave, značilnosti pouka pri vseh predmetih. Pomembnejša se jim zdita na razredni stopnji pouka, ker mora biti pouk na tej stopnji bolj neposredno doživljajski, hkrati potrebujejo učenci na tej stopnji več konkretnih primerov.
Keywords: Ključne besede: nazornost, izkustveno učenje, osnovna šola s prilagojenim programom.
Published in DKUM: 08.07.2013; Views: 1767; Downloads: 174
Full text (1,70 MB) |
80. EKSPERIMENTALNO DELO V ODDELKU PODALJŠANEGA BIVANJANina Kastelec, 2013, undergraduate thesis Abstract: Diplomsko delo je razdeljeno na dva dela – teoretični in praktični del. V teoretičnem delu podrobneje predstavimo izkustveno učenje, njegove idejne izvore ter navedemo metode in faze takega učenja. V nadaljevanju opredelimo naravoslovje in naredimo vertikalni pregled naravoslovnih predmetov v osnovni šoli, kjer so za vsak predmet izpisani splošni učni cilji. Predstavimo naravoslovne dejavnosti, naravoslovne kompetence ter namenimo nekaj besed začetnemu naravoslovju in konstruktivizmu. Navedene so tudi naravoslovne metode dela, nekaj več pa povemo o metodi eksperimentiranja in jo podrobneje opišemo. Za konec teoretičnega dela predstavimo še oddelek podaljšanega bivanja, njegove sestavine in organizacijo dela v oddelku. V drugem, praktičnem delu diplomske naloge je opisana izvedba eksperimenta kapilarnega dviga vode, ki smo ga izvedli v oddelku podaljšanega bivanja na Osnovni šoli Dolenjske Toplice. Z njim smo želeli preveriti, ali učenci z učenjem preko lastnih izkušenj res pridobijo več znanja kot samo z razlago ter po končani evalvaciji delovnih listov dokazali, da je uporaba izkustvenega učenja pri vsakdanjem pouku za učence še kako pomembna.
Keywords: Izkustveno učenje, naravoslovje, eksperimentiranje, oddelek podaljšanega bivanja, kapilarni dvig.
Published in DKUM: 08.07.2013; Views: 1992; Downloads: 345
Full text (4,40 MB) |
