41. Učenje izven učilnice - pedagoški eksperiment, ptice ob Cerkniškem jezeruNeža Baraga, 2017, master's thesis Abstract: Magistrska naloga je sestavljena iz teoretičnega, empiričnega in praktičnega dela. Vsi trije deli so zaključene celote, vendar se med seboj dopolnjujejo in nadgrajujejo.
Teoretični del sestavljajo trije sklopi: pedagoški sklop (predstavljeno je učenje izven učilnice, izkustveno učenje in učni predmet spoznavanje okolja s stališča učenja izven učilnice in izkustvenega učenja ter stališča življenjskih prostorov), psihološki sklop (predstavljene so psihofizične lastnosti šestletnikov) in geografski sklop (opisana sta Cerknica in Cerkniško jezero).
V empiričnem delu je predstavljena empirična raziskava, ki dokazuje, da je znanje učencev po pouku izven učilnice višje kot pri tradicionalnem pouku v učilnici.
V praktičnem delu sta priloženi učni pripravi, potek dela in evalvacija narejenega za dve učni uri spoznavanja okolja na enako temo – za pouk izven učilnice in za tradicionalni pouk.
Keywords: Učenje izven učilnice, izkustveno učenje, spoznavanje okolja, prvi razred, ptice.
Published in DKUM: 28.11.2017; Views: 1575; Downloads: 286
 Full text (1,21 MB) |
42. Stališče staršev o izvajanju pouka izven učilnice pri predmetu spoznavanje okoljaTea Fideršek, 2017, master's thesis Abstract: V magistrskem delu, ki obsega teoretični in empirični del, smo raziskali stališče staršev o izvajanju pouka izven učilnice pri predmetu spoznavanje okolja. Sodelovalo je 125 staršev učencev 3. razreda iz petih osnovnih šol v severovzhodni Sloveniji. V teoretičnem delu smo predstavili predmet spoznavanje okolja. Opredelili smo pojma izkustveno učenje in pouk izven učilnice. Na kratko smo omenili tudi vključevanje staršev, ki je bilo ključnega pomena za našo raziskavo. V empiričnem delu smo s pomočjo anketnih vprašalnikov preverili, ali se starši strinjajo z izvajanjem pouka izven učilnice, koliko so pripravljeni sodelovati in koliko sploh imajo možnosti za sodelovanje. Ugotovili smo, da večina staršev pozna izraz pouk izven učilnice in razume njegov pomen, vendar so slabo seznanjeni z izvajanjem te oblike pouka na šoli, kamor hodijo njihovi otroci. S tem je povezana tudi nevednost staršev o možnostih sodelovanja pri izvajanju. Vseeno je raziskava pokazala, da imajo večjo željo po sodelovanju starši, katerih otroci obiskujejo podeželsko šolo. Izkušnje staršev, ki so se s tem delom že seznanili, so zelo pozitivne. V največji meri so starši sodelovali pri predstavitvi raznih poklicev ali kot pomoč v razredu, nekateri starši pa to prakticirajo tudi v svoji službi. Starši se strinjajo, da se lahko pouk izven učilnice izvaja na različnih lokacijah, vendar jim določene stvari še vedno predstavljajo oviro.
Keywords: pouk izven učilnice, vključevanje staršev, izkustveno učenje, zunanji učni prostor, predmet spoznavanje okolja
Published in DKUM: 16.11.2017; Views: 1915; Downloads: 298
Full text (1,01 MB) |
43. Učenje naravoslovja za slepe in slabovidne učenceJanja Plazar, 2015, review article Abstract: Učenje naravoslovja je pomembno tako za polnočutne kot tudi za slepe in slabovidne otroke, saj poleg pridobivanja naravoslovnega znanja razvijajo sposobnost razmišljanja in reševanja problemov na logičen in znanstven način. Dandanes pouk naravoslovja temelji na načelu konstruktivizma, pri katerem otroci nastopajo kot aktivni udeleženci v procesu učenja. Ker slepi in slabovidni otroci dojemajo svet na drugačen način kot polnočutni, si pri učenju naravoslovja pomagamo s prilagoditvijo metod ter učnih pripomočkov, ki omogočajo aktivno učenje slepih in slabovidnih učencev ter pripomorejo k trajnejšemu znanju, hkrati pa zmanjšujejo možnost nastanka morebitnih napačnih predstav.
Keywords: učenje naravoslovja, slepi in slabovidni učenci, izkustveno učenje, prilagoditev učnih pripomočkov, inkluzija
Published in DKUM: 10.10.2017; Views: 1442; Downloads: 203
Full text (137,32 KB)
This document has many files! More... |
44. Procesnodidaktični pristop pri poučevanju matematične vsebine merjenje v osnovni šoliAmalija Žakelj, 2011, original scientific article Abstract: Merjenje je pomembna matematična vsebina v osnovni šoli. Z namenom, da bi pri učencih dosegli kakovostno znanje o merjenju, smo za pouk matematike razvili procesnodidaktični pristop ter ga evalvirali z vidika učinkov kakovosti znanja učencev.
Na osnovi teoretskega poznavanja miselnega razvoja otrok, vključno z novejšimi spoznanji o otrokovem mišljenju, ter poznavanja socialne kognicije, učenja in poučevanja smo izdelali procesnodidaktični pristop za poučevanje matematike (merjenja v osnovni šoli), ki posebno pozornost namenja izkustvenemu učenju, refleksiji, razvijanju miselnih navad, postavljanju primernih spodbud s strani učitelja, kognitivnemu oz. socialno-kognitivnemu konfliktu.
Na vzorcu 137 učencev četrtega razreda iz slovenskih osnovnih šol smo izvedli empirično raziskavo. V eksperimentalno skupino je bilo vključenih 67 učencev, v kontrolno skupino pa 70 učencev. V eksperimentalni skupini je pouk potekal po procesnodidaktičnem pristopu, v kontrolni skupini je imel pouk značilnosti transmisijskega pristopa. S teoretično zasnovo testov, ki smo jih priredili kot merski instrument, smo ob izbranih vsebinah o merjenju količin v četrtem razredu osnovne šole testirali znanja na različnih taksonomskih ravneh. Evalvacija rezultatov glede kakovosti izkazanega znanja učencev je pokazala, da med eksperimentalno in kontrolno skupino obstajajo statistično pomembne razlike v znanju merjenja količin v korist eksperimentalne skupine.
Keywords: metodika, učne metode, matematika, osnovne šole, procesnodidaktični pristop, izkustveno učenje, merjenje, relativna enota, konstantna nestandardna enota, standardna enota
Published in DKUM: 26.09.2017; Views: 1979; Downloads: 191
Full text (78,26 KB)
This document has many files! More... |
45. Učenje izven učilnice: študija primera v 3. razredu pri pouku spoznavanja okolja (življenjski prostori)Simona Škvarč, 2017, master's thesis Abstract: Magistrsko delo Učenje izven učilnice: študija primera v 3. razredu pri pouku spoznavanja okolja (življenjski prostori) sestavljajo tri zaokrožene celote, ki se med seboj dopolnjujejo in nadgrajujejo – teoretični, praktični in empirični del. V teoretičnem delu je podrobneje predstavljeno učenje izven učilnice, ki ga zaokroža izkustveno učenje. V praktičnem delu (izpeljanem v tretjem razredu Osnovne šole dr. Jožeta Toporišiča Dobova) je podrobna učna priprava Dobova in življenjski prostori v njej, ki izhaja iz teoretičnih spoznanj teoretičnega dela naloge, opisan je potek dela in evalvacija narejenega. Ugotovljeno je, da takšen način dela zahteva od učitelja skrbnejšo pripravo, strokovno znanje, poznavanje učencev in zagotavljanje varnosti, za učence pa višjo motivacijo, iznajdljivost in timsko sodelovanje. V empiričnem delu so predstavljeni izsledki empirične raziskave, torej predtesta (izveden je bil 14 dni pred izvajanjem učnega sprehoda) in potesta (izveden je bil 14 dni po izvajanju učnega sprehoda). Ugotovljeno je, da učenci svoj kraj in življenjske prostore v njem dobro poznajo, so pa rezultati potesta višji.
Keywords: Učenje izven učilnice, izkustveno učenje, spoznavanje okolja, tretji razred, učni sprehod
Published in DKUM: 18.09.2017; Views: 1872; Downloads: 331
Full text (2,88 MB) |
46. Eksperimentalno delo pri pouku naravoslovja in tehnike v petem razredu osnovne šoleAnja Hujdec, 2017, master's thesis Abstract: Magistrsko delo z naslovom Eksperimentalno delo pri pouku naravoslovja in tehnike v petem razredu osnovne šole sestavljajo tri zaključene celote, ki se med seboj dopolnjujejo − teoretična, empirična in praktična.
V teoretičnem delu magistrske naloge podrobneje predstavljamo aktivno učenje (s poudarkom na izkustvenem učenju), naravoslovje (osnovnošolsko naravoslovje s poudarkom na eksperimentalnem delu) in učni predmet naravoslovje in tehnika.
V empiričnem delu s pomočjo intervjuvanih učiteljev praktikov ugotavljamo, da se učitelji zavedajo pomena eksperimentalnega dela ter se ga zato pri svojem rednem delu pogosto poslužujejo. Kot vir eksperimentov najpogosteje uporabljajo učbenik in delovni zvezek (večina jih v tem šolskem letu uporablja učbeniški komplet Radovednih 5, Založba Rokus Klett), prepričani pa so, da je izkustveno učenje pomembno za učence, ker jim omogoča lažjo zapomnitev učnih snovi ter trajnejše znanje.
V praktičnem delu magistrske naloge je podrobno predstavljeno načrtovanje, izpeljava in evalvacija učne ure Balon pri pouku naravoslovja in tehnike v petem razredu osnovne šole, po sodobnih eksperimentalnih načelih. Temu delu je dodan zbir nalog za eksperimentalno delo. Vsak eksperiment je podrobno opisan (potrebni pripomočki, postopek dela, predviden rezultat ter naravoslovno ozadje eksperimenta), izveden in za boljšo predstavo tudi fotografiran.
Keywords: Izkustveno učenje, naravoslovje, naravoslovje in tehnika, peti razred, eksperimentalno delo
Published in DKUM: 08.08.2017; Views: 2120; Downloads: 314
Full text (3,09 MB) |
47. POUČEVANJE DRUŽBOSLOVNIH VSEBIN IZVEN UČILNICE NA PRIMERU KULTURNEGA DNEVNIKAUrška Košica, 2016, undergraduate thesis Abstract: V teoretičnem delu diplomske naloge opisujem družboslovne vsebine in cilje predmeta družba, podrobneje pa vsebinski sklop Ljudje v času ter ugotovitve, kje vse v obravnavanem sklopu je možno medpredmetno povezovanje, ki stremi k povezovanju znanj in s tem ciljev znotraj enega predmeta in med različnimi predmeti. Predpostavljam, da je izkustveno učenje zanimivejše in ima večji učinek na zapomnitev učne snovi, zato je posebna pozornost v nalogi namenjena izkustvenemu učenju in kot eni od strategij izkustvenega učenja projektnemu delu. Podrobneje je kot ena od metod dela predstavljen učni sprehod (ekskurzija).
V nadaljevanju opisujem kulturno-umetnostno vzgojo kot presečišče dveh sektorjev – kulturnega in izobraževalnega; cilji kulturno-umetnostne vzgoje se z medpredmetnimi povezavami in dejavnostmi uresničujejo v celotnem vzgojno-izobraževalnem procesu. Na področju kulturno-umetnostne vzgoje predstavljam tudi aktualne smernice v vzgoji in izobraževanju v Sloveniji. Po pregledu učbenikov za predmet Družba navajam zastopanost učnih vsebin in naslovov, kjer so obravnavane vsebine s področja kulturne dediščine. Natančneje predstavim tudi nekaj primerov dobrih praks projektnega dela v slovenskih šolah s tega področja.
V praktičnem delu opisujem Kulturni dnevnik, ki je moj avtorski interdisciplinarni mrežni kulturno-izobraževalni projekt, ki je zaradi svoje izjemne povezovalne vloge na področju kulturnega izobraževanja in multikulturnosti ter ustvarjalnosti s strani Ministrstva za kulturo in Ministrstva za šolstvo, znanost in šport Republike Slovenije prepoznan kot primer dobre prakse. Kulturni dnevnik zastopa vse pomembne veje umetnosti in povezuje osnovne šole z najvidnejšimi kulturnimi ustanovami v Mariboru. Kot primer učnega sprehoda (ekskurzije) in eno od enot projektnega dela v Kulturnem dnevniku predstavljam del programa, ki ga izvajamo z Zavodom za varstvo kulturne dediščine Slovenije – Maribor in obravnava vsebine s področja kulturne dediščine.
V praktičnem delu, ki je bil izveden z učenci 5. razredov OŠ Kamnica, so predstavljeni priprava, izvedba in vrednotenje ekskurzije. Potek učnega sprehoda je dokumentiran tudi s fotografijami. Na koncu je bila izvedena anketa, s katero smo evalvirali izvedbo učnega sprehoda, povratne informacije pa nakazujejo na to, da ima aktivno izvajanje vsebin izven učilnice izjemno pozitivne učinke na učence.
Z diplomskim delom želim pokazati, kako lahko z dobrim sodelovanjem šol in kulturnih ustanov učencem omogočimo doživeto usvajanje znanja in navduševanje nad našo skupno zgodovino. S pomočjo dela na terenu lahko učenci razvijajo svojo ustvarjalnost, spretnosti in sposobnosti, poleg njih pa še pomembne socialne kompetence. S tem, da oblikujemo in naravnamo pouk v največji možni meri na praktičnih izkušnjah, soustvarjamo kulturno osveščenega in estetsko občutljivega posameznika, kar je gotovo izjemno pomembno za skupno prihodnost.
Keywords: predmet Družba, medpredmetno povezovanje, izkustveno učenje, projektno delo, učni sprehod (ekskurzija), kulturna dediščina, Kulturni dnevnik
Published in DKUM: 20.10.2016; Views: 2121; Downloads: 333
Full text (3,63 MB) |
48. V kotu za omaro ali spoznavanje pajkov z otroki v vrtcuMartina Zakšek, 2016, undergraduate thesis Abstract: Otroci v vrtcu veliko časa preživijo v naravi in ker so zelo dobri opazovalci, so velikokrat opazili pajke. Te živali so občudovali in kar niso mogli stran od njih. Posebno pozornost je vzbudila »velikanska« pajkova mreža, ki smo jo vsako jutro opazovali skozi okno igralnice. V otrocih je vzbudila pristno radovednost in željo po raziskovanju in odkrivanju te zanimive živali in njenega bivališča. To je bil povod za pripravo projekta na temo pajki, ki smo ga predstavili in ovrednotili v okviru našega diplomskega dela. V teoretičnem delu diplomske naloge smo predstavili pajke in izkustveno učenje, na katerem bo temeljilo projektno delo. V empiričnem delu diplomske naloge smo najprej pripravili projekt o pajkih, ki je vključeval izkustveno učenje, skupinsko delo in raziskovanje. Otroci so spoznavali pajke z gojitvijo v igralnici in neposredno v naravi. Delo je obsegalo priprave na gojitev in vzdrževanje gojitvene posode, hranjenje, opazovanje in se je zaključilo z vračanjem pajkov v njihovo naravno okolje. Cilj diplomske naloge je bil tudi ugotoviti, kako projekt na temo pajki vpliva na znanje, odnos in predstave otrok o pajkih. V projekt smo vključili 17 otrok iz vrtca Moravske Toplice, starih od 4 do 6 let. Z ustnim anketiranjem smo najprej raziskali, kakšni so znanje, predstave in odnos otrok do pajkov. Po anketiranju smo izvedli projektno delo. Po koncu projekta smo otroke ponovno ustno anketirali. Primerjava odgovorov pred in po projektu o pajkih je pokazala, da so otroci pridobili veliko znanja o pajkih, spremenil se je tudi njihov odnos do teh živali. Spoznali so, da so tudi pajki živali, s katerimi je potrebno spoštljivo in odgovorno ravnati. Nekaj otrok, ki je imelo prej strah pred pajki, je zdaj le-tega premagalo.
Keywords: Projektno delo, izkustveno učenje, predšolski otrok, pajki.
Published in DKUM: 27.09.2016; Views: 2207; Downloads: 391
Full text (4,66 MB) |
49. POUK GEOGRAFIJE V NARAVNEM OKOLJU V NEPOSREDNI BLIŽINI ŠOLE NA PRIMERU OSNOVNIH ŠOL CELJSKEGA OBMOČJAAndrej Ojsteršek, 2016, undergraduate thesis Abstract: Geografija je veda o zemeljskem površju, ki preučuje porazdelitev in vzročno-posledično odvisnost naravnih in družbenih pojavov. Posledično pouk geografije ni samo opazovanje in opisovanje elementov pokrajine, ampak raziskovanje, analiziranje in uporaba pridobljenega geografskega znanja, sposobnosti in zmožnosti na ostalih področjih posameznikovega življenja.
Okolica šole je lahko dobra učilnica geografije, ki zadosti zgoraj izpostavljenim namenom in kjer učenci pridobivajo trajne izkušnje in doživetja, saj teorija preide v prakso in obratno. Učenci izkušnjo učenja v naravi sprejmejo tudi na čustveni ravni in jo delijo s sovrstniki in učiteljem. Vzpostavljajo se vezi in odnosi med geografsko vsebino in prostorom, ki posledično vplivajo na posameznikov prispevek k naravi in družbi.
V diplomskem delu smo teoretično opredelili poučevanje geografije v preteklosti, danes in v prihodnosti ter povzeli interne in eksterne vplive na učenje/poučevanje. Ključnega pomena je opredelitev doživljajske pedagogike in izkustvenega učenja. V nadaljevanju smo opravili raziskavo z anonimnim vprašalnikom, s katerim smo poskušali izvedeti, kakšen je odnos učiteljev geografije in učencev izbranih osnovnih šol celjskega območja do izkustvenega in doživljajskega pouka geografije v neposredni bližini šolske ustanove.
Ugotovili smo, da je pri učiteljih geografije razkorak med teoretično-moralnim in dejanskim poučevanjem geografije v naravnem okolju. Trdimo lahko, da so izbrane šole celjskega območja geostrateško primerne za izvajanje takšnega tipa pouka, ampak kljub interesu učencev, učitelji zagovarjajo preobremenjenost, birokratsko omejevanje ter prenizek učenčev izobraževalni iztržek v primerjavi z učiteljevim vloženim trudom.
Keywords: Geografija, izkustveno in doživljajsko učenje, neposredna bližina osnovne šole.
Published in DKUM: 31.08.2016; Views: 1312; Downloads: 140
Full text (2,56 MB) |
50. EKSPERIMENTIRANJE Z VODO - MLADINSKI CENTER ORMOŽMaja Zidarič, 2016, undergraduate thesis Abstract: Diplomsko delo Eksperimentiranje z vodo – Mladinski center Ormož sestavljata dve zaokroženi celoti, ki se med seboj dopolnjujeta in nadgrajujeta (teoretični in praktični del).
V teoretičnem delu je didaktični sklop (v njem je podrobneje predstavljeno izkustveno učenje), naravoslovni sklop (v njem je predstavljeno naravoslovje s poudarkom na zgodnjem naravoslovju in eksperimentalni pouk), pedagoško-psihološki sklop (v njem so pojasnjene psihofizične lastnosti otrok med šestim in osmim letom), geografski sklop (predstavljena sta mesto Ormož in Mladinski center Ormož) in sklop voda (v njem je predstavljena najpomembnejša zemeljska tekočina).
V praktičnem delu diplomske naloge je natančna priprava, potek dela in evalvacija niza delavnic vode, ki so bile izpeljane v Mladinskem centru Ormož.
Ugotovljeno je, da mora učitelj za uspešnost pri eksperimentalnem delu izdelati natančno pripravo, ki mora vsebovati različne in otrokom zanimive aktivnosti, s katerimi bomo spodbudili njihovo radovednost in željo po nečem novem, njim še neodkritem.
Keywords: naravoslovje, izkustveno učenje, eksperimentalno delo, voda, prvo triletje
Published in DKUM: 17.08.2016; Views: 1606; Downloads: 209
Full text (2,14 MB) |
