91. RAZISKOVANJE SNOVI V PREDŠOLSKEM OBDOBJU (PROJEKT:SOL, KAJ JE TO?)Petra Sakovič, 2011, undergraduate thesis Abstract: V teoretičnem delu diplomske naloge je predstavljen model izkustvenega učenja, na katerem temelji projektno delo, ki omogoča otrokom raziskovanje snovi z lastno aktivnostjo, reševanje problemov in razvijanje sposobnosti pridobivanja in izmenjave informacij v okviru manjših skupin. Podrobneje je predstavljena tudi snov, ki jo otroci pri projektnem delu raziskujejo – to je sol.
Empirični del predstavlja projekt o soli, ki je bil izveden v skupini otrok, starih od štiri do šest let. Ciljna zasnova projekta je bilo pridobivanje konkretnih izkušenj za neposredno učenje na temelju reševanja problemov. Pred vsakim eksperimentom so otroci v razgovoru v manjših skupinah predstavili svojo hipotezo in možnosti rešitve eksperimentalnega problema. Po izvedbi poskusa so to hipotezo ovrgli ali jo potrdili. Otroci so skozi projekt uspešno razvijali sposobnost reševanja problemov, pridobivanja informacij in učenja iz lastnih izkušenj. Razvijali so sposobnost opazovanja, interpretacije in opisovanja. Delo v manjših skupinah pa je vsakemu dalo možnost, da svojo zamisel izrazi in tako so prihajali v ospredje tudi otroci, ki se drugače, pri drugih dejavnostih, neradi izpostavljajo oz. sodelujejo pri izvedbi in razgovorih.
Keywords: izkustveno učenje, projektno delo, reševanje problemov, sol, predšolski otrok, raziskovanje.
Published in DKUM: 05.09.2011; Views: 2965; Downloads: 493
 Full text (23,14 MB) |
92. Geografska učna pot skozi Podčetrtek in OlimjeMojca Pevec, 2011, undergraduate thesis Abstract: V diplomskem delu smo opredelili pomen proučevanja domače pokrajine z izkustvenim učenjem, kar pripomore k zanimanju zanjo in njenemu razumevanju. Predstavili smo možnosti za izvajanje terenskega dela pri pouku geografije z uporabo aktivnih učnih metod neposrednega opazovanja na primeru oblikovane geografske učne poti skozi naselji Podčetrtek in Olimje.
Na podlagi strokovne geografske literature smo proučili izbrane geografske značilnosti občine Podčetrtek in na osnovi terenskega raziskovanja oblikovali geografsko učno pot skozi Podčetrtek in Olimje. Analizirali smo možnosti uporabe geografske učne poti skozi Podčetrtek in Olimje v osnovnih in srednjih šolah. Geografska učna pot je opremljena s priročnikom, ki je učitelju v pomoč pri izvedbi terenskega dela na učni poti. Priročnik vsebuje vodnik po geografski učni poti, primer učne priprave za izvajanje pouka geografije v 9. razredu osnovne šole, učne liste za učence (z rešitvami) in opisana merila ter točkovnik za vrednotenje dela učencev na tej poti.
Keywords: pouk geografije na prostem, geografska učna pot, izkustveno učenje, terensko delo, občina Podčetrtek.
Published in DKUM: 05.09.2011; Views: 3318; Downloads: 512
Full text (3,63 MB) |
93. Geografska učna pot skozi krajevno skupnost SenovoLea Opravž, 2010, undergraduate thesis Abstract: Dejstvo je, da se učitelji geografije vedno bolj zavedajo pomena aktivnega izkustvenega učenja izven učilnice, učenci pa še vedno premalo poznajo domače okolje in bližnjo pokrajino. Več kot imajo učenci pri pouku geografije možnosti neposredno stopiti v stik s stvarnostjo, višja je stopnja razumevanja in boljša je kvaliteta njihovega znanja. (Potočnik, 2008.)
V diplomskem delu z naslovom Geografska učna pot skozi krajevno skupnost Senovo smo oblikovali učno pot z uporabo aktivnih učnih metod neposrednega opazovanja. Najprej smo proučili geografsko izobraževalni potencial krajevne skupnosti Senovo ter naselja Senovo in na podlagi terenskih proučevanj zapisali geografsko učno pot skozi krajevno skupnost Senovo. Analizirali smo možnosti uporabe geografske učne poti skozi krajevno skupnost Senovo v osnovnih in srednjih šolah ter izdelali primer učne priprave za izvajanje pouka geografije v 9. razredu osnovne šole. Učna pot je opremljena s priročnikom za učitelja, kjer bo našel vse, kar potrebuje pred odhodom na teren. Učnim listom za delo učencev so priložene rešitve, opisana merila in točkovnik za vrednotenje dela učencev na tej poti. Območje Senovega je primerno, zanimivo in geografsko pestro za nova spoznanja ter postavitev geografske učne poti skozenj.
Keywords: pouk geografije na prostem, geografska učna pot, izkustveno učenje, terensko delo, trajnostni razvoj.
Published in DKUM: 14.07.2010; Views: 3319; Downloads: 443
Full text (5,10 MB) |
94. POUK PREDMETA SPOZNAVANJE OKOLJA ZUNAJ UČILNICEKatja Mihelin, 2010, undergraduate thesis Abstract: V diplomski nalogi najprej teoretično opredelimo izkustveno učenje ter pouk zunaj učilnice. Vključena so načela uspešnega izkustvenega pouka ter krog učenja skozi neposredne izkušnje. Opisani so koraki načrtovanja ter metode tovrstnega pouka. Opredeljena so tudi posebna znanja in spretnosti, ki jih učenci skozi izkustveno učenje razvijajo.
Iz učnega načrta za spoznavanje okolja so izpisani vsi učni cilji in pripadajoči tematski sklopi, ki so glede na predlagane dejavnosti, načrtovani za doseganje pri pouku zunaj učilnice. Tem ciljem je pripisano število dejavnosti iz vseh štirih potrjenih priročnikov za učitelje. Razlike v številu zastopanosti dejavnosti zunaj učilnice glede na tematske sklope, razrede in glede na posamezne založbe so analizirane..
Dodan je primer eksemplarične učne priprave za predmet spoznavanje okolja zunaj učilnice.
V prilogi je dodan izpis vseh dejavnosti načrtovanih za izvajanje zunaj učilnice iz priročnikov za učitelje.
Keywords: predmet spoznavanje okolja, pouk zunaj učilnice, izkustveno učenje, priročniki za učitelje, okoljska vzgoja.
Published in DKUM: 07.07.2010; Views: 4298; Downloads: 847
Full text (2,52 MB) |
95. IZKUSTVENO UČENJE (NARAVOSLOVNI POSKUSI) PREDŠOLSKIH OTROK OB MORSKI OBALIMartina Štampar, 2010, undergraduate thesis Abstract: Namen diplomske naloge je opredeliti izkustveno učenje in vlogo naravoslovnega poskusa v predšolskem obdobju ter predstaviti možnosti in praktične primere izvajanja dejavnosti v naravnem okolju — ob morju.
Temelji naloge so bili usmerjeni v pridobivanje otrokovih novih izkušenj in znanj oziroma v preverjanje prvotnih zamisli otrok in postavitve naravoslovnega poskusa kot temelja, ki pomaga otroku lastno zamisel potrditi in nadgraditi ali jo spremeniti in razumeti. Tako je bila otrokom dana možnost, da pred oziroma ob izvajanju naravoslovnih poskusov oblikujejo lastna vprašanja, zamisli in ideje ter s tem iščejo nove možnosti, razmišljajo in se ukvarjajo z rešitvijo problema. Ob končanih dejavnostih nas je zanimal tudi prenos pridobljenega znanja in izkušenj na vrstnike ter ostale udeležene otroke na letovanju.
Podatki so pridobljeni z opazovanjem 16 otrok, starih od 5 do 6 let. Rezultati so predstavljeni tabelarično.
Keywords: Ključne besede: izkustveno učenje, naravoslovni poskus, igra, naravoslovje, naravoslovne kompetence, vprašanja.
Published in DKUM: 07.04.2010; Views: 6055; Downloads: 794
Full text (1,81 MB) |
96. IZKUSTVENO UČENJE PO MODELU DAVIDA A. KOLBA V GALERIJIUrška Babuder, 2010, undergraduate thesis Abstract: Diplomsko delo z naslovom »Izkustveno učenje po modelu Davida A. Kolba v galeriji« je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu naloge predstavljamo vzgojno in izobraževalno vlogo galerije. V nadaljevanju smo predstavili izkustveno učenje po modelu Davida A. Kolba, ki smo ga prenesli na vzgojno-izobraževalno delo v galeriji. V tem delu naloge bomo predstavili pedagoške aktivnosti v Umetnostni galeriji Maribor, pri katerih smo ugotovili, da že vsebujejo elemente izkustvenega učenja. Predstavili bomo didaktični pripomoček, naloge in igre, ki smo jih oblikovali po Kolbovem modelu in ki so primerni za uporabo v galerijskem izobraževanju ob razstavi Poletje, predlogi za stalno zbirko v UGM. Z diplomsko nalogo želimo pokazati pomembnost vključevanja izkustvenega učenja v vzgojno-izobraževalno delo galerije, kjer ima osrednjo vlogo osebna izkušnja učenca.
Z anketnim vprašalnikom smo v empiričnem delu diplomske naloge predstavili mnenja učiteljev o didaktičnem vodenju po razstavi Poletje, predlogi za stalno zbirko in o uspešnem vključevanju izkustvenega učenja vanj. Ob vodenju smo galerijski animatorji kot pripomočke uporabljali didaktične igre in naloge, ki smo jih oblikovali po Kolbovem modelu izkustvenega učenja. Navedene didaktične pripomočke smo uporabljali pri različnih starostnih skupinah, ki smo jih priredili glede na njihove individualne in specifične lastnosti. Glede na lastne izkušnje in glede na rezultate anketnega vprašalnika smo ugotovili, da izkustveno učenje po Kolbovem modelu odlično vpliva na vzgojno-izobraževalno delo v galeriji, na obiskovalce in tudi na nas, izvajalce. Izkustveno učenje je dvosmerno učenje, ki je tudi nas obogatilo z novimi izkušnjami.
Keywords: GALERIJA, IZKUSTVENO UČENJE, DAVID A. KOLB, IZOBRAŽEVANJE V GALERIJI
Published in DKUM: 10.03.2010; Views: 4966; Downloads: 842
Full text (50,14 MB) |
97. VARNO RAZISKOVANJE PRI POUKU V PRVEM IN DRUGEM TRILETJU KOROŠKIH OSNOVNIH ŠOLNina Rožej, 2009, undergraduate thesis Abstract: Diplomsko delo obravnava varnostni vidik dela tekom učnega procesa na razredi stopnji pri naravoslovnih predmetih. V uvodnem delu so najprej predstavljene potencialne nevarnosti, na katere naj bi bil pripravljen učitelj, v nadaljevanju pa je raziskano, kolikšno pozornost namenjajo učitelji razrednega pouka sami varnosti pred in med samim učnim procesom, koliko so na nevarnosti, ki se lahko zgodijo, pripravljeni, ter v kolikšni meri predvidevajo (potencialne) nevarnosti, ki bi se med delom lahko zgodile. V empiričnem delu smo s pomočjo kavzalno-neeksperimentalne metode raziskali, kateri viri in v kolikšni meri vplivajo na samo znanje učiteljev glede varnosti v razredu in na terenu; kako učitelji ocenjujejo svoje znanje glede varnosti v razredu in na terenu ter v kolikšni meri se učitelji zavedajo (ne)varnosti oziroma so na le-to pripravljeni. Podatki so bili pridobljeni s pomočjo za to diplomsko delo pripravljenega vprašalnika. Anketni vprašalnik sta rešila 102 učitelja koroških osnovnih šol, ki poučujejo na razredni stopnji. Podatki teh anketnih vprašalnikov so bili analizirani glede na vrsto izobrazbe, trajanje pedagoške prakse, glede na razred poučevanja ter vrsto šole. Spremenljivka za spol ni bila vključena zaradi premajhnega števila učiteljev moškega spola. Ugotovljeno je bilo, da so učitelji pri oceni svojega znanja o varnosti v razredu in na terenu zelo samozavestni; pozorni so na samo varnost tekom učnega procesa, vendar ne v tolikšni meri, kot to stanje izražajo njihove ocene znanja glede varnosti. Njihovo znanje o varnosti velikokrat temelji na osnovi neformalnih virov.
Keywords: Varnost v razredu, varnost na terenu, prvo triletje, drugo triletje, kombiniran pouk, izkustveno učenje.
Published in DKUM: 08.10.2009; Views: 3745; Downloads: 313
Full text (2,19 MB) |
