1. Razvijanje empatije pri učencih s posebnimi potrebami z izbranimi literarnimi dejavnostmi : magistrsko deloAnja Gregorič, 2025, master's thesis Abstract: V magistrskem delu smo raziskovali, kako lahko z literarnimi dejavnostmi spodbujamo razvoj empatije pri učencih s posebnimi potrebami. Empatija je ključna za vzpostavljanje toplih, spoštljivih odnosov in pomembno prispeva k uspešnejšemu vključevanju otrok v družbo. Poseben poudarek smo namenili umetnostnim besedilom, saj otrokom omogočajo varen prostor za razmislek o čustvih, drugačnosti in odnosih med ljudmi. V empiričnem delu smo izvedli pet delavnic, ki so temeljile na čustveno bogatih zgodbah in so bile prilagojene učencem v programu z nižjim izobrazbenim standardom. Dejavnosti so vključevale branje, pogovor, risanje, gibanje in druge oblike izražanja. Rezultati so pokazali, da otroci ob ustrezni podpori razvijajo empatijo, še posebej kadar se jim ponudi priložnost za aktivno, čustveno obarvano učenje. Največji učinek so imeli tisti elementi, ki so vključevali več načinov izražanja in potekali v varnem, spodbudnem okolju. Delo tako opozarja na pomen premišljene izbire literature in ustreznega didaktičnega pristopa pri delu z otroki s posebnimi potrebami. Keywords: empatija, posebne potrebe, mladinska književnost, izkustveno učenje, kvalitativna intervencija Published in DKUM: 05.12.2025; Views: 0; Downloads: 11
Full text (3,11 MB) |
2. Povezovanje kmetijstva in uporabe živil v izobraževalnem procesu: primer sodelovanja s strokovnim centrom mladinski dom maribor : diplomsko deloPia Lipnik, 2025, undergraduate thesis Abstract: Diplomsko delo obravnava vključevanje agronomskih vsebin v vzgojno-izobraževalni proces mladostnikov v institucionalni vzgoji z namenom krepitve prehranske pismenosti, samooskrbe in praktičnih življenjskih spretnosti. Raziskava je bila izvedena v sodelovanju z Enoto 4 Strokovnega centra Mladinski dom Maribor v okviru Erasmus+ projekta »Zdrav duh v zdravem okolju«. Mladostniki so sodelovali v nizu praktičnih delavnic po načelih izkustvenega učenja, kjer so spoznavali pridelavo, predelavo in uporabo rastlin. Aktivnosti so vključevale setev, nego rastlin, uporabo naravnih gnojil, jesensko sajenje, kompostiranje, pripravo obrokov, spoznavanje zelišč, destilacijo hidrolatov in interpretacijo prehranskih označb. Uporabljena je bila kvalitativna metodologija s sistematičnim opazovanjem in poglobljenim intervjujem z vzgojiteljico. Rezultati so pokazali, da so mladostniki pridobili temeljna znanja o pridelavi rastlin in prehranski vzgoji, razvili večjo samostojnost ter motivacijo za sodelovanje. Poleg prenosa znanja so delavnice prispevale k socialni vključenosti, občutku odgovornosti in trajnostni naravnanosti. Ugotovitve potrjujejo pomen praktičnih delavnic kot učinkovitega pristopa v institucionalni vzgoji ter dajejo izhodišče za oblikovanje podobnih programov. Keywords: mladostniki v institucionalni vzgoji, praktične delavnice, prehranska pismenost, samooskrba, izkustveno učenje Published in DKUM: 26.09.2025; Views: 0; Downloads: 5
Full text (1,56 MB) |
3. Uveljavljanje pouka izven učilnice pri začetnem družboslovju : doktorska disertacijaPolona Jančič Hegediš, 2025, doctoral dissertation Abstract: Začetno družboslovje se na razredni stopnji osnovnošolskega izobraževanja v Sloveniji poučuje v sklopu predmeta Spoznavanje okolja in predmeta Družba. Učna načrta obeh predmetov sta koncipirana na konstruktivistični teoriji poučevanja in učenja, ki poudarja aktivno vlogo učenca v učnem procesu. Sodobne didaktične smernice in didaktična priporočila obeh predmetov poudarjajo pomen izkustvenega učenja in spodbujajo vključevanje pouka izven učilnice kot pomembne didaktične strategije za doseganje učnih ciljev predmetov. Temeljni namen raziskave je bil proučiti uveljavljanje pouka izven učilnice pri pouku začetnega družboslovja. Empirični del temelji na kombiniranem kvantitativnem in kvalitativnem metodološkem pristopu. Z uporabo kombiniranega metodološkega pristopa je bila zagotovljena celostnost in večplastnost prečnega zbiranja podatkov za boljše razumevanje raziskovalnega problema. Uporabili smo konvergentni model kombiniranega raziskovanja. V empirično raziskavo je bil vključen reprezentativen vzorec osnovnih šol v Sloveniji in v njih zaposlenih učiteljev razrednega pouka ter vodstvenih delavcev. Rezultati kažejo, da večina učiteljev razrednega pouka in vodstvenih delavcev prepoznava pomen in koristi pouka izven učilnice, zlasti v povezavi s celostnim razvojem učencev. Učiteljev osebni interes se je izkazal kot pomemben dejavnik, ki vpliva na pogostost izvajanja pouka izven učilnice. Kljub pozitivnim stališčem in priznavanjem prednosti, se pouk izven učilnice v praksi izvaja manj pogosto, kot bi bilo za pričakovati, glede na didaktične smernice poučevanja začetnega družboslovja, saj večina učiteljev izvaja pouk izven učilnice le enkrat na mesec ali redkeje. Med najpogosteje izbranimi vsebinami izstopata področji geografije in ekologije. Rezultati kažejo, da je pri izvajanju pouka izven učilnice pri začetnem družboslovju, prevladujoča učna oblika skupinsko delo, prevladujoča didaktična strategija pa izkustveno učenje. Učitelji se čutijo dovolj usposobljeni za pouk izven učilnice pri začetnem družboslovju. Ovire in omejitve, ki so bile prepoznane pri uveljavljanju pouka izven učilnice pri začetnem družboslovju, kažejo na kompleksno prepletanje organizacijskih, sistemskih in osebnih dejavnikov. Keywords: osnovna šola, družboslovje, izkustveno učenje, pouk izven učilnice Published in DKUM: 17.09.2025; Views: 0; Downloads: 60
Full text (4,90 MB) |
4. Ekskurzija kot motivacijska učna metoda usvajanja slovenščine kot drugega in tujega (pa tudi prvega/maternega) jezikaAlenka Valh Lopert, Tatjana Vučajnk, 2025, independent scientific component part or a chapter in a monograph Abstract: V prispevku predstavljamo uspešen primer visokošolske pedagoške prakse, tj. metodo izkustvenega učenja, ki je za študentke in študente slovenskega jezika kot drugega in tujega jezika (pa tudi prvega jezika/materinščine) posebej pomembna, saj ponuja temelj za usvajanje, utrjevanje in sploh doživljanje ter seznanjanje z rabo slovenščine na terenu. Sodobni visokošolski pouk in visokošolska pedagoška praksa z uvajanjem metode ekskurzije kot izkustvenega učenja na osnovi čezmejnega meduniverzitetnega sodelovanja (Celovec, Maribor) utrjujeta in združujeta tako jezikovne (pisno in ustno sporazumevanje, prevajanje itd.) in medkulturne kompetence (kulinarika, kulturna dediščina, zgodovina itd.). Keywords: ekskurzije, izkustveno učenje, usvajanje slovenščine, večjezičnost, medkulturnost Published in DKUM: 27.08.2025; Views: 0; Downloads: 13
Full text (809,71 KB) This document has many files! More... |
5. Razvoj spletnega simulatorja za mikroprocesor SMS32Luka Bergant, 2025, master's thesis Abstract: Zaključno delo obravnava učenje zbirnega programskega jezika s pomočjo simulacij. V prvem delu smo analizirali že obstoječo literaturo na področju pridobivanja znanja in raz- ličnih stilov učenja. Nato smo raziskali še pridobivanje znanja s pomočjo simulacij. Poi- zvedeli smo, kakšne oblike simulacij poznamo, na katerih področjih se s pridom že upora- bljajo ter katere lastnosti simulacije najbolj pripomorejo k zadrževanju znanja. Posebno pozornost smo namenili tudi podpornim delom simulacije, kot sta na primer navodila in odranje.
V drugem delu smo raziskano področje uporabili v praksi in razvili interaktivni spletni simulator za mikroprocesor SMS32. S pomočjo spletnih tehnologij smo simulator naredili bolj dostopen in praktičen za uporabo v izobraževanju. Poleg simulatorja smo razvili tudi zbirnik, ki vpisano zbirno kodo pretvori v procesorju razumljivo strojno kodo, ki jo lahko izvede. Na koncu smo simulatorju dodali še vhodno izhodne enote, ki popestrijo uporabo in naredijo samo delo s simulatorjem bolj interaktivno. Keywords: simulacija, spletno učenje, izkustveno učenje, simulator, mikroprocesor SMS32 Published in DKUM: 07.08.2025; Views: 0; Downloads: 15
Full text (2,85 MB) |
6. Učna pot po Jarenini kot didaktični pristop spoznavanja domače pokrajine v 4. razredu osnovne šole : magistrsko deloKlara Knuplež, 2025, master's thesis Abstract: Učenje na prostem prinaša učencem številne koristi. V magistrskem delu obravnavamo učenje na prostem, natančneje učno pot kot obliko izkustvenega učenja v naravi. Namen magistrske naloge je bil oblikovati in izvesti učno pot po domači pokrajini z učenci 4. razreda Osnovne šole Jarenina. V teoretičnem delu smo najprej predstavili temeljna didaktična izhodišča spoznavanja okolja in družbe, nato vlogo izkustvenega učenja in pomen pouka na prostem. Sledita učna pot in domača pokrajina s svojimi znamenitostmi. V praktičnem delu smo načrtovali, izvedli in ovrednotili učno pot. Osrednje vsebine učne poti so bile orientacija v domači pokrajini, naravna in kulturna dediščina ter naravni pojavi. Povratne informacije učencev smo zbrali z evalvacijskim vprašalnikom, odzive razredne učiteljice pa s polstrukturiranim intervjujem. Po izvedeni dejavnosti smo svoje delo evalvirali tudi sami. Ugotovili smo, da so učenci učno pot doživeli kot pozitivno, zanimivo in poučno izkušnjo. Med dejavnostjo so učenci aktivno sodelovali, pozorno opazovali okolico ter povezovali že osvojeno znanje z novimi spoznanji. Razredna učiteljica je učno pot sprejela zelo pozitivno in podala spodbudne komentarje glede načrtovanja in izvedbe učne poti ter motiviranosti in sodelovanja učencev. Keywords: učna pot, domača pokrajina, družba, izkustveno učenje, učenje na prostem Published in DKUM: 06.08.2025; Views: 0; Downloads: 44
Full text (4,68 MB) |
7. Ustvarjalni pristopi k poučevanju na razredni stopnji: delo z odpadnim materialom za spodbujanje ekološke zavesti in trajnostnih praks : magistrsko deloMelanija Stojkovič, 2025, master's thesis Abstract: Magistrsko delo preučuje ustvarjalno poučevanje naravoslovja in tehnike v petem razredu osnovne šole z uporabo odpadnega materiala. V teoretičnem delu so predstavljeni koncepti naravoslovne in tehnične pismenosti, ustvarjalnosti ter okoljske vzgoje. Empirični del temelji na akcijski raziskavi: izbranih pet modelov iz komercialne naravoslovne škatle (padalo, gugalnica, zmaj, hladilna torba in vetromer) smo izdelali, analizirali ter za vsak model zasnovali didaktično enakovredno alternativo iz odpadnih materialov (helikopter, nihalo, jadrnica, termovka in vetrnica). Izdelke smo ovrednotili glede na funkcionalnost in trajnostni vidik. Raziskava je potekala brez vključevanja zunanjih udeležencev. Rezultati kažejo, da lahko odpadni material v celoti nadomestijo originalne komponente, ne da bi se zmanjšala pedagoška vrednost učnih pripomočkov. Pristop spodbuja razvoj naravoslovno-tehničnih spretnosti ter krepi okoljsko odgovornost učencev. Ugotovitve podpirajo redno vključevanje trajnostno naravnanih praktičnih dejavnosti v pouk in ponujajo konkretne smernice za učitelje. Keywords: izkustveno učenje, kreativno poučevanje, naravoslovje in tehnika, okoljska zavest, tehnični modeli Published in DKUM: 31.07.2025; Views: 0; Downloads: 19
Full text (2,50 MB) |
8. Pouk predmeta družba v muzeju, podprt z digitalno tehnologijo : magistrsko deloMaja Kuzmič, 2025, master's thesis Abstract: Učenje zunaj učilnice je ena izmed oblik izkustvenega učenja, ki temelji na izvajanju vsebin na prostem, v muzeju ali drugih ustanovah. Izkustveno učenje temelji na učenju prek neposredne izkušnje, pri čemer je učenec aktiven med učenjem, raziskuje in svoje znanje reflektira, s čimer doseže globlje razumevanje in trajnost znanja. Namen magistrskega dela je bil načrtovati, izvesti in evalvirati učenje zunaj učilnice, konkretneje v Pokrajinskem muzeju Maribor, za učence 5. razreda. Učenje v muzeju je bilo načrtovano z uporabo mobilne aplikacije Actionbound, pri čemer so učenci samostojno skozi naloge v mobilni aplikaciji spoznavali zbirki Začetki in prvi dotik ter Med bliščem in bedo srednjega veka. Učenci so izkazali razumevanje in uspešno reševali naloge, kar je pokazalo, da je bilo učenje uspešno in da so cilji doseženi. Učenci so bili motivirani, radovedni in jih je mobilna aplikacija izjemno pritegnila, prav tako so samostojno prišli do spoznanj o življenju nekoč in se učili o zgodovinskih obdobjih. Izvedbo bi lahko brez težav ponovili in bi z nekaj prilagoditvami postala redni del učenja v muzejih. Keywords: učenje zunaj učilnice, izkustveno učenje, muzej, digitalne kompetence, Actionbound Published in DKUM: 25.07.2025; Views: 0; Downloads: 35
Full text (4,86 MB) |
9. Z učenci razredne stopnje po obronkih Haloz skozi raziskovanje in igro v kontekstu učne poti : magistrsko deloVanja Anžel, 2025, master's thesis Abstract: Magistrsko delo z naslovom Z učenci razredne stopnje po obronkih Haloz skozi raziskovanje in igro v kontekstu učne poti sestavljajo trije deli, in sicer teoretični, empirični in praktični del.
Vsakega izmed njih smo razdelili še na posamezne sklope, ki se med seboj dopolnjujejo. V teoretičnem delu najdemo pedagoško-didaktičen sklop, ki nam podrobneje predstavi predmet spoznavanja okolja. Naredili smo pregled ciljev in standardov znanja pri predmetu spoznavanje okolje. Nadalje smo se osredotočili na sodoben pristop k učenju s pomočjo izkustvenega učenja, saj omogoča aktivnejše vključevanje učencev in boljše razumevanje učnih vsebin. Predstavili smo tudi pouk na prostem, njegove prednosti, didaktične pristope in organizacijske možnosti. Poseben poudarek smo namenili učni poti kot metodi poučevanja. Vsebuje tudi geografski sklop, v katerem smo predstavili naravno učno okolje, kjer smo dejavnosti tudi izvajali. Tako smo postavili teoretične temelje za načrtovanje in izvedbo praktičnega dela naloge.
V empiričnem delu smo predstavili rezultate raziskave, s katero smo želeli ugotoviti, kako dobro učenci razumejo pojem "pouk izven učilnice", kakšne so njihove izkušnje z njim in kakšno vrednost mu pripisujejo. Raziskavo smo izvedli na vzorcu 177 učencev Osnovne šole Cirkulane-Zavrč. V raziskavi so sodelovali učenci od 1. do 9. razreda. Učenci so odgovarjali na vprašanja, ki so se nanašala na pogostost izvajanja pouka izven učilnice, njihove osebne izkušnje, zanimanje za takšen pouk ter njihov odnos do pouka izven učilnice. Rezultati kažejo, da učenci pojem "pouk izven učilnice" v večini poznajo in ga povezujejo z učenjem v naravi, na prostem ali izven običajnega učnega okolja. Velik delež učencev je izrazil željo, da bi se takšen način poučevanja izvajal pogosteje, saj jim omogoča bolj dinamično in zanimivejše učno okolje. Na podlagi pridobljenih podatkov ugotavljamo, da pouk izven učilnice predstavlja pomembno dopolnilo klasičnemu pouku in ima velik potencial pri razvijanju celostnih znanj in kompetenc učencev.
V praktičnem delu smo z učenci 3. razreda Osnovne šole Cirkulane-Zavrč izvedli učno pot po občini Cirkulane. Učno pot smo temeljito zasnovali s pomočjo podrobne učne priprave, ki je vključevala natančno opredeljene cilje in dejavnosti za vsako postajo. Po izvedbi smo evalvirali vsako postajo posebej in z vidika pedagoške ustreznosti ocenili ter ovrednotili aktivnosti učencev ter priložnosti za nadgradnjo vsebin. Keywords: razredna stopnja, učna pot, izkustveno učenje, pouk na prostem Published in DKUM: 24.07.2025; Views: 0; Downloads: 34
Full text (3,86 MB) |
10. Šolski vrtovi v pomurski regijiJana Ambrožič-Dolinšek, Dane Katalinič, Patricija Utroša, 2021, original scientific article Abstract: S šolskim vrtom povezano učenje ima na Slovenskem bogato tradicijo in je danes globalno prepoznano gibanje. V prispevku predstavimo delovanje šolskih vrtov v najbolj ravninski in kmetijski regiji Slovenije, v Pomurski regiji, ter njihovo vključevanje v pedagoški proces naravoslovnih predmetov. Polovica (19 izmed 38) osnovnih šol v Pomurju ima šolski vrt. Odločitev za šolski vrt je prepuščena dobri volji vodstva in interesu učiteljev, pri čemer gre za prostovoljno delo učiteljev. Šolski vrt bi bilo nujno vključiti v učne načrte naravoslovnih predmetov, saj aktivnosti, povezane z vrtnarjenjem, dolgoročno prispevajo k razvoju Pomurja kot pomembne kmetijske regije. Keywords: izkustveno učenje, šolski vrtovi, vrtnarjenje, osnovne šole, Pomurje, Pomurska regija Published in DKUM: 01.07.2025; Views: 0; Downloads: 19
Full text (294,42 KB) This document has many files! More... |