1. Razvoj inovativnih uporabniških vmesnikov na osnovi inteligentnih oblačnih storitev azureNina Stojanova, 2023, undergraduate thesis Abstract: V tem delu smo se osredotočili na razvoj sodobnega in inovativnega uporabniškega vmesnika z uporabo storitev Azure. Cilj je bil raziskati, kako lahko uporabimo oblačne storitve in tehnologije, kot sta kognitivna in umetna inteligenca, za izboljšanje uporabniške izkušnje ter proučiti, ali te
rešitve lahko nadomestijo tradicionalne pristope k razvoju uporabniških vmesnikov. V delu smo uporabili deskriptivno metodo za opis storitev Azure in kognitivne ter umetne inteligence. Z uporabo primerjalne analize smo primerjali rešitve, zgrajene na Microsoftovih storitvah. Za razvoj mobilne aplikacije smo uporabili metodo agilnega razvoja programske opreme, pri čemer smo upoštevali tudi smernice za oblikovanje uporabniških vmesnikov. Za evalvacijo uporabniške
izkušnje smo izvedli uporabniški test. Na osnovi našega dela smo ugotovili, da so storitve Azure zelo uporabne za razvoj sodobnih uporabniških vmesnikov, saj omogočajo dostop do naprednih funkcij.
Keywords: sodoben vmesnik, inovativen vmesnik, storitev Azure, kognitivne storitve, umetna inteligenca, uporabniške izkušnje
Published in DKUM: 23.05.2023; Views: 88; Downloads: 7
 Full text (2,87 MB)
This document has many files! More... |
2. Uporabniška izkušnja mobilne aplikacije Wolt za dostavo hraneStaša Zabukošek, 2023, master's thesis Abstract: Mobilne aplikacije za dostavo hrane so v zadnjih nekaj letih postale vse bolj priljubljene, njihov uspeh pa je v veliki meri odvisen od uporabniške izkušnje, ki jo zagotavljajo uporabnikom. Uporabniška izkušnja zajema vse vidike uporabnikove interakcije z aplikacijo, vključno z oblikovanjem, funkcionalnostjo in splošnim zadovoljstvom. Pozitivna uporabniška izkušnja lahko privede do večje angažiranosti uporabnika in njegove zvestobe, medtem ko lahko negativna izkušnja uporabnike odžene.
Merjenje uporabniških izkušenj izdelkov ali storitev je dandanes posebej pomembno predvsem zaradi visoke konkurence na trgu. Uporabniki imajo namreč na voljo ogromno možnosti, izdelkov in storitev, zato lahko že najmanjša težava pri uporabi ali funkcionalnosti nekega izdelka ali storitve, ki ima veliko konkurence, predstavlja izgubo uporabnika. To še posebej velja za aplikacije za dostavo hrane, zato je pomembno, da zagotavljajo visoko uporabniško izkušnjo.
Merjenje uporabniške izkušnje aplikacij za dostavo hrane zagotavlja pomemben vpogled v to, kako stranke uporabljajo aplikacijo, z njo komunicirajo in jo dojemajo. Te informacije se lahko nato uporabijo za izboljšanje zasnove aplikacije, funkcionalnosti in splošnega zadovoljstva strank, kar bo posledično privedlo do večje uporabe aplikacije in izboljšanega prihodka za podjetje. Poleg tega lahko spremljanje uporabniške izkušnje pomaga prepoznati morebitna problematična področja, kjer nastajajo ali lahko nastanejo težave, ki jih je mogoče nato obravnavati in odpraviti za izboljšanje uporabniške izkušnje. Merjenje uporabniške izkušnje se lahko izvaja tako s kvalitativnimi kot kvantitativnimi metodami, vključuje pa zbiranje in analiziranje podatkov, povezanih z različnimi vidiki uporabniške izkušnje.
V magistrski nalogi smo za merjenje uporabniške izkušnje mobilne aplikacije Wolt uporabili standardizirani vprašalnik uporabniške izkušnje UEQ. Vprašalnik uporabniške izkušnje meri šest kategorij uporabniške izkušnje, in sicer privlačnost, preglednost, učinkovitost, zanesljivost, stimulativnost in inovativnost. Mobilna aplikacija Wolt je pri vseh kategorijah dosegla pozitivne rezultate, samo v kategoriji stimulativnost je dosegla nevtralne. Uporabniki torej uporabniško izkušnjo mobilne aplikacije Wolt ocenjujejo kot privlačno, pregledno, učinkovito, zanesljivo in inovativno, pri čemer so glede stimulativnosti malce zadržani, ne ocenjujejo pa je kot negativno.
Keywords: uporabniška izkušnja, spletna dostava hrane, mobilna aplikacija, vprašalnik uporabniške izkušnje, merjenje uporabniške izkušnje
Published in DKUM: 17.04.2023; Views: 157; Downloads: 50
Full text (3,42 MB) |
3. Vloga predhodnih izkušenj ustanoviteljev pri poslovnem načrtovanjuNina Verdenik, 2023, undergraduate thesis Abstract: Pridobivanje izkušenj je del našega vsakdanjega življenja. Izkušnje so tiste, s pomočjo katerih se učimo in iz njih pridobivamo koristne napotke, ki nam lahko pomagajo v nadaljnjem življenju. Prav tako je v podjetništvu. Podjetnik skozi svojo kariero pridobiva različne izkušnje, tako pozitivne kot negativne. Te mu prinesejo ogromno znanja, ter ga naučijo, kako se odzvati v določenih situacijah. V nekaterih primerih so ravno predhodno pridobljene izkušnje tiste, ki podjetnika spodbudijo k samostojni poti in ustanovitvi svojega podjetja. Z njihovo pomočjo bo podjetnik imel že določena znanja o ustanovitvi podjetja, vodenju in/ali proizvodnji. Izkušnje imajo tudi pomembno vlogo pri tem, ali se bo ustanovitelj odločil za poslovno načrtovanje ali ne, kar je ključnega pomena, še posebej pri zagonu novega podjetja. Pomembne pa so pri nadaljnjem vodenju podjetja.
V diplomski nalogi smo torej v teoretičnem delu obravnavali vrste izkušenj, ki jih podjetnik lahko pridobi. To so: zagonske izkušnje, vodstvene izkušnje, industrijske izkušnje in navzkrižno funkcionalne izkušnje. Opisali smo tudi proces, kako podjetnik te izkušnje preoblikuje v znanje. Ugotavljali smo, ali se poslovnemu načrtovanju bolj posvečajo izkušeni ali neizkušeni podjetniki, ter kako predhodne izkušnje vplivajo na prepoznavanje priložnosti v panogi. Zanimalo nas je kako izkušnje vplivajo na trajnostno rast podjetij ter kakšno je razmerje med izkušnjami in uspešnostjo podjetja v različnih fazah rasti. V empiričnem delu smo te ugotovitve povezali s primerom v praksi. Za primer v praksi smo izbrali podjetnika, ki je pred ustanovitvijo lastnega podjetja že imel velik nabor predhodnih izkušenj.
Keywords: izkušnje, znanje, poslovno načrtovanje, ustanovitelj
Published in DKUM: 23.03.2023; Views: 158; Downloads: 28
Full text (615,01 KB) |
4. Izkušnje medicinskih sester na začetku kariere pri zagotavljanju oskrbe ob koncu življenja pacienta v bolnišnicahSara Pungartnik Goličnik, 2022, undergraduate thesis Abstract: Uvod: Oskrba ob koncu življenja je pomemben vidik zdravstvene nege, saj z njo zagotavljamo podporo tako umirajočemu kot njegovim najbližjim. Nudenje tovrstne oskrbe predstavlja vsaki medicinski sestri čustven napor, še posebno pa medicinski sestri na začetku kariere (< 36 mesecev delovne dobe v bolnišnici), ki se s tovrstnim delom srečuje prvič. Namen zaključnega dela je tako raziskati, kakšne izkušnje imajo medicinske sestre na začetku kariere pri zagotavljanju oskrbe ob koncu življenja pacienta v bolnišnicah.
Metode: Izveden je bil pregled znanstvene literature v angleškem jeziku. Iskali smo po podatkovnih bazah CINAHL, PubMed, SAGE, ScienceDirect in Web of Sciences. Omejili smo se na članke, ki obravnavajo izbrano tematiko in brez časovnega okvira.
Rezultati: Ugotovljeno je bilo, da medicinske sestre na začetku kariere smrt pacienta prizadene. Oskrba ob koncu življenja jih čustveno obremenjuje, občutijo nemoč, krivdo, jezo in žalost. Pomaga jim lahko pogovor s kolegi in samorefleksija. Največje težave pri zagotavljanju oskrbe ob koncu življenja jim predstavlja pomanjkanje znanja, izkušenj v podobnih situacijah, pomanjkljiva komunikacija in odsotnost pomoči s strani kolegov.
Razprava in zaključek: Oskrba ob koncu življenja bi morala biti bolj obravnavano področje že v času študija, saj se z njo pri svojem delu srečujejo vse medicinske sestre. S samim preučevanjem izkušenj medicinskih sester na začetku kariere pri zagotavljanju oskrbe ob koncu življenja pa lahko izdelamo nove smernice izobraževanja, ki bi jih bolje pripravile na izzive oskrbe ob koncu življenja, posledično pa bi se dvignila tudi kvaliteta oskrbe, ki so je pacienti deležni.
Keywords: izkušnje, medicinska sestra na začetku kariere, oskrba ob koncu življenja
Published in DKUM: 18.10.2022; Views: 221; Downloads: 59
Full text (566,59 KB) |
5. Verodostojnost obujenih spominov : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa VarstvoslovjeMaja Trebec, 2022, undergraduate thesis Abstract: Diplomska naloga se nanaša na temo spomina in predstavljen je problem verodostojnosti obujenih spominov. Ta tema je relativno malo raziskana. Znanstvenih dokazov, da potlačeni spomini obstajajo, skoraj ni oziroma jih je zelo malo. Že vrsto let pa obstaja polemika med zagovorniki in nasprotniki potlačenih spominov. Neka travmatična izkušnja, večinoma gre za spolne zlorabe v otroštvu, lahko pusti posledice za celo življenje, zato se pogosto pojavi vprašanje, kako se lahko nekdo take izkušnje ne spomni, kot da se ni nikoli zgodila, kasneje pa se ti spomini spet pojavijo. Poleg tega je seveda vprašljivo, kako verodostojni so ti spomini, saj se naši spomini lahko zelo hitro popačijo. Potlačeni spomini naj bi pri ljudeh povzročali razne psihološke simptome, ki jih je mogoče pozdraviti le z obujanjem spominov. Osebe z določenimi simptomi obiščejo terapevta, ki za obujanje spominov lahko uporabi več tehnik, vendar je zaradi krhkosti našega spomina možen nastanek lažnih spominov, ki jih lahko nenamerno povzroči terapevt. Potlačeni spomini spadajo k pojmu represija, o kateri je pisal že Freud, ki je trdil, da boleče in neprijetne spomine izrinemo iz zavesti. S tem se izognemo nelagodju, ki bi ga povzročilo spominjanje ali govorjenje o tem. Represijo razumemo kot nezavedno pozabo, kar pa ne pomeni, da te spomine popolnoma odstranimo, saj nekje v podzavesti še vedno obstajajo. V raziskavah pa se nagibajo k temu, da gre pri potlačenih spominih za supresijo. Supresiji rečemo tudi zavedna pozaba in pomeni izogibanje pogovoru o občutljivi tematiki in tako začasno nedostopnost spominov, o katerih žrtev ne govori in ne razmišlja, torej ne gre za dejansko pozabo. Sicer je možno, da potlačeni spomini obstajajo, vendar njihov obstoj raziskovalno ni dokazan. Raziskave pa kažejo, da so potlačeni spomini veliko bolj mit kot resničnost.
Keywords: spomini, potlačeni spomini, lažni spomini, travmatične izkušnje, represija, supresija, diplomske naloge
Published in DKUM: 13.10.2022; Views: 149; Downloads: 24
Full text (1,08 MB) |
6. Romanje Camino de Santiago kot izraz poznomoderne duhovnosti : doktorska disertacijaSnežana Brumec, 2021, doctoral dissertation Abstract: V pričujoči doktorski disertaciji smo razvili na podatkih utemeljeno vsebinsko teorijo, ki razlaga izkušnjo romanja po poti Camino de Santiago, in jo umestili v kontekst poznomoderne duhovnosti. Izhajali smo iz teze, da je izjemen porast števila romarjev na poti Camino de Santiago, ki smo mu priča v zadnjih treh desetletjih, predvsem izraz poznomoderne duhovnosti in za njo značilne težnje posameznikov po samoaktualizaciji. K študiji smo pristopili s pomočjo metodološkega pristopa utemeljene teorije in v tem okviru kombinirali več metod zbiranja in analiziranja podatkov. Osnovni vir podatkov je predstavljala kvalitativna in kvantitativna analiza vsebine 32 potopisnih pripovedi o lastni izkušnji romanja Camino de Santiago. To metodo smo nadgradili s skupinskim intervjujem in z metodo ankete, v okviru katere smo aplicirali štiri spletne anketne vprašalnike: Anketo 1 – Motivi (N = 228), Anketo 2 – Izredne človekove izkušnje in transformativni učinki (N = 501), Anketo 3 – Spremembe vrednot in samoaktualizacije (N = 500) in Anketo 4 – Življenjske spremembe (N = 630).
Keywords: Poznomoderna družba, duhovnost, izredne človekove izkušnje, transformativni učinki, Camino de Santiago.
Published in DKUM: 10.08.2022; Views: 452; Downloads: 109
Full text (9,53 MB) |
7. Raba in pomen razglednic v dobi digitalnih medijevPatricija Zorič, 2021, undergraduate thesis Abstract: Razglednice so že več kot 100 let pomemben medij komuniciranja v turizmu. Nekoč je bila njihova glavna vloga predvsem komunikacijska, v dobi digitalnih medijev pa se krepi vloga kulturnega rituala oz. vzdrževanja odnosov. V našem zaključnem delu smo v teoretičnem delu raziskali zgodovino in razvoj razglednic, vlogo, ki jo ima v odnosu med pošiljateljem in prejemnikom ter kulturni ritual, ki ga pošiljanje razglednic predstavlja. Predstavili smo razglednico kot medij in njihovo rabo v dobi digitalnih medijev ter pomen razglednic za turizem, predvsem podobo turistične destinacije. Namen naše raziskave je bil pojasniti, kakšen imamo odnos do razglednic v slovenskem kulturnem okolju in njihovo rabo v sodobnem času digitalnih medijev. V ta namen smo v prvem delu izvedli eksplorativno kvalitativno raziskavo s pomočjo fokusnih skupin, v drugem delu pa smo predpostavljene hipoteze preverjali z anketo, v kateri je sodelovalo 381 oseb. Ugotovili smo, da med respondenti raba razglednic v dobi digitalnih medijev sicer res upada, da sta se pa zato njihov simbolni pomen in vrednost precej zvišala. Več razglednic prejmejo in pošiljajo starejše generacije, medtem ko so med mlajšimi za deljenje turistične izkušnje bolj priljubljeni digitalni mediji, predvsem družbena omrežja. Pošiljanje razglednic pomeni v današnjem času pomemben kulturni ritual, ki ga je potrebno ceniti in ohranjati.
Keywords: razglednica, digitalni mediji, kulturni ritual, komunikacija, deljenje turistične izkušnje
Published in DKUM: 09.12.2021; Views: 535; Downloads: 70
Full text (1,47 MB) |
8. Naklonjenost občinstva do kina in storitev pretočnega predvajanja : diplomsko deloTimotej Strlič, 2021, undergraduate thesis Abstract: V diplomski nalogi smo raziskovali naklonjenost občinstva do kina in storitev pretočnega predvajanja. Naš namen je bil proučiti problem zmanjšanja zanimanja gledalcev za odhod v kinematografe ob vzponu storitev pretočnega predvajanja. V teoretičnem delu smo raziskali razvoj in ugotavljali naklonjenost občinstva do posameznega distribucijskega načina. Proučevali smo personalizacijo, izkušnje gledanja filmov in vpliv pandemije Covid 19 na obisk kinematografov in storitve pretočnega predvajanja. V empiričnem delu smo analizirali podatke že opravljenih statističnih analiz prihodkov in števila gledalcev oziroma naročnikov za Netflix, Hulu, AMC Theatres in Cinemark. Ugotovili smo, da storitve pretočnega predvajanja pritegnejo več občinstva kot kino, in sicer zaradi neprestanega vzpona v popularnosti in priročnosti teh storitev.
Keywords: kino, storitve pretočnega predvajanja, izkušnje gledanja, personalizacija, vpliv pandemije Covid 19
Published in DKUM: 18.10.2021; Views: 371; Downloads: 41
Full text (805,06 KB) |
9. Doživljanje medicinskih sester ob zdravstveni negi možgansko mrtvega darovalcaAleksandra Letonja, 2021, undergraduate thesis Abstract: Uvod: Možganska smrt je definirana kot odsotnost funkcije možganov in možganskega debla. Postopek dokazovanja diagnoze možganske smrti se lahko prične pri osebi, ki ima klinične znake apnoične neodzivne kome, to je stanje globoke nezavesti, ob kateri se ne kažejo spontani dihalni gibi, oseba je brez refleksov možganskega debla. Namen zaključnega dela je raziskati doživljanje medicinskih sester ob zdravstveni negi darovalca organov in tkiv
Raziskovalne metode: Pri pisanju diplomskega dela smo uporabili deskriptivno metodo. Uporabljena je bila metoda pregleda, analize in sinteze podatkov. Tujo literaturo smo iskali v mednarodnih bazah podatkov: PubMed, Science Direct, CINAHL (Cumulative Index to Nursing and Allied Health Literature). Za iskanje ustrezne literature smo uporabili ključne besede v angleškem jeziku, ki smo jih vnesli v posamezno bazo podatkov z uporabo Boolovih operatorjev AND in OR. Duplikate najdene literature smo odstranili s pomočjo programa Mendeley.
Rezultati: V raziskavo smo vključili šest člankov, ki se nanašajo na pregledano temo. Proces darovanja organov in nega darovalca organov je težaven in stresen za medicinske sestre in se ob tem porajajo različni občutki in čustva. Medicinske sestre izpostavljajo psihološke učinke soočanja s situacijo, težko in stresno oskrbo darovalca. Študije kažejo, da je vsakodnevno delo medicinskih sester v intenzivni negi, ki skrbijo za darovalce organov in njihove družine, prežeto z ovirami, ki posegajo v postopek darovanja.
Razprava in sklep: Izkušnje medicinskih sester so ključnega pomena za ustvarjanje novih znanj, priporočljivo je govoriti o čustvih in občutkih medicinskih sester, zaradi njihove tolažbe in s tem pomoči sodelavcem. Strokovna usposobljenost medicinskih sester je z deljenjem izkušenj močnejša in možnost razvoja višja.
Keywords: možganska smrt, darovalec, izkušnje, intenzivna enota.
Published in DKUM: 17.09.2021; Views: 492; Downloads: 92
Full text (469,13 KB) |
10. Vloga in pomen celovitih odjemalčevih izkušenj v digitalnem okoljuTjaša Hameršak, 2021, master's thesis Abstract: V magistrski nalogi predstavljamo celovite izkušnje odjemalcev v digitalnem okolju, na katere vplivajo izkušnje z izdelkom, izkušnje z nakupnim procesom (z nakupnim procesom in kontaktnim oz. prodajnim osebjem), izkušnje s tehnološkimi storitvami (delovanjem aplikacij in spletnih mest), starost, zvestoba, stopnja zaupanja in zadovoljstvo odjemalcev. Celovite odjemalčeve izkušnje bomo preverili na izbranem digitalnem izdelku – digitalni ročni uri. Zanima nas torej, kako so celovite odjemalčeve izkušnje oblikovane in kako pridobljene izkušnje vplivajo na odjemalčevo zadovoljstvo, zaupanje in zvestobo digitalnemu izdelku.
Zaradi digitalizacije in nenehnih globalnih sprememb in trendov v digitalnem svetu se odjemalci in podjetja soočamo s številnimi izzivi. Napredujoči trendi od podjetij zahtevajo vedno večjo fleksibilnost in prilagodljivost izdelkov in storitev, zlasti danes, ko je spletna ponudba izdelkov in storitev postala naša rutina. Posledice novih trendov se kažejo v vse zahtevnejših odjemalcih in v vse ostrejši konkurenci podjetij. Ponujanje kvalitetnih celovitih odjemalčevih izkušenj preko spleta zato ni enostavna naloga.
Klasični nakupi v trgovinah, fizično pošiljanje pisem preko pošte, plačevanje prejetih računov na banki … Vse izmed naštetih dejavnosti so pridobile spletno obliko. Izkušnje z izdelkom so se iz fizične oblike pridobivanja izkušenj prelevile v spletno. Namesto fizičnih obiskov trgovin sedemo za računalnik ali vzamemo v roke mobilni telefon, morda tudi pametno tablico, ter raziskujemo izdelke na spletnih portalih preko aplikacij in spletnih strani.
Enako velja za nakupni proces. Nakup izdelkov ali storitev se v večini primerov več ne izvaja s fizično prisotnostjo, ampak ga opravimo preko spleta z virtualno podprtimi portali. Čeprav nakup poteka virtualno, so nam na voljo spletni prodajni svetovalci oz. e-svetovalci, ki nam nudijo podporo in pomoč ob morebitnih vprašanjih in težavah.
Izkušnje s tehnološkimi storitvami (delovanje aplikacij in spletnih mest) se nanašajo na uporabo spletnih strani, aplikacij in portalov. Ob izvedbi spletnega nakupa je zelo pomembno, da so tovrstne spletne strani in aplikacije ustrezno zasnovane z dovolj informacijami, ki nas zanimajo. Priporočljivo je, da imajo slikovni prikaz izdelkov in storitev, ki jih ponujajo. Kadar se odločimo nakup in plačilo preko spleta, je zelo pomemben občutek varnosti in zanesljivosti.
Zaradi vedno večje raznolikosti populacije je pomembno omeniti tudi starost odjemalcev, ki se odločijo za spletni nakup. Večina odjemalcev se zanj odloči, ker to od nas zahtevajo napredujoči trendi v svetovnem gospodarstvu. Odjemalci starejše populacije imajo bolj inovativen in svež pregled nad dogajanjem v svetu.
Zadovoljstvo, zaupanje in zvestoba odjemalcev so tri ključne posledice, od katerih je odvisno spletno nakupovanje. Če bodo odjemalci zadovoljni, nam bodo zaupali in nam bodo zvesti. V omenjene tri dejavnike morajo podjetja vložiti ogromno truda in dela. Trdimo lahko, da je to dolgotrajen proces, ki lahko prinese veliko pozitivnih učinkov in dolgoročnih uspehov podjetjem. Lahko imajo tudi obratne učinke, ki si jih podjetja ne želijo.
Ponujanje dobrih izkušenj preko spleta še zdaleč ni enostavna naloga. Da bi ponujali dobre izkušnje vsakemu odjemalcu posebej, morajo podjetja nenehno iskati in raziskovati najnovejše metode ponujanja izkušenj. Spletno ponujanje dobrih izkušenj predstavlja podjetjem izziv in soočanje z najrazličnejšimi situacijami v sedanjem digitalnem okolju.
Keywords: digitalno okolje, izkušnje odjemalcev, trendi digitalnega marketinga, digitalna ročna ura
Published in DKUM: 02.09.2021; Views: 538; Downloads: 107
Full text (1,83 MB) |
