| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 1 / 1
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
Interakcija med govorom in spominom ter ustvarjanje izkrivljenih spominov pri pričanju prič
Hana Stela Hrovatin, 2021, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo govori o vplivu sugestije na pričanje prič in ustvarjanje izkrivljenih spominov. Na podlagi napak pri pričanju so v preteklosti obsodili veliko oseb za neko kaznivo dejanje, ki ga niso storile. Da bi se temu izognili, je pomembno področje sugestije in ustvarjanja izkrivljenih spominov raziskovati, ga razumeti in to znanje uporabiti tudi v kazenskih in sodnih postopkih. Spomin je predmet raziskav že zelo dolgo. Prvi, ki je začel preučevati proces pozabljanja, je bil nemški psiholog Hermann Ebbinghaus. Od takrat je o spominu znanega že veliko. V grobem je spomin razdeljen na senzorni spomin, kratkoročni spomin in dolgoročni spomin. Vsak od spominov ima drugačno funkcijo in obseg. Vsi so pomemben dejavnik pri ustvarjanju dolgoročnih spominov. Ti spomini pa niso popolna reprezentacija dogodkov, ki so jim bile osebe priča. Zgodi se namreč, da nekatere podrobnosti iz spomina izginejo in tako nastanejo spominske luknje. Te skušajo možgani zapolniti, pri čemer se lahko ustvarijo izkrivljeni spomini. Veliko vlogo pri ustvarjanju izkrivljenih spominov ima postavljanje sugestibilnih vprašanj, ki osebi namigujejo na določen odgovor. Zgodi se, da to informacijo oseba sprejme in dojema kot pravi spomin, zato o tem tudi poroča. To ne pomeni, da so te informacije zlagane, kot tudi ne, da so vse informacije, o katerih oseba poroča, netočne. V diplomskem delu je obravnavano, kako oblika zastavljenega vprašanja, ki sugerira na določen odgovor, vpliva na pričanje. Po predvajanem posnetku avtomobilske nesreče so udeleženci odgovarjali na vrsto vprašanj. Rezultati so pokazali, da je na pričanje o hitrosti avtomobilov ob trku pomembno vplival uporabljeni glagol, ki je vnaprej nakazoval moč trka. Glagol treščiti, ki je nakazoval na močnejši trk, je izzval višje ocene hitrosti kot ostali glagoli. Ugotovljene pa niso bile razlike pri poročanju o odsotnosti razbitega stekla in barvah avtomobilov. Raziskava je bila namenjena tudi temu, v kolikšni meri so s problematiko sugestivnega postavljanja vprašanj seznanjeni slovenski policisti. Čeprav so ugotovitve dober napovednik tega, da so policisti s tem seznanjeni, pa je treba na tem področju narediti še nadaljnje raziskave.
Keywords: diplomske naloge, sugestivno postavljanje vprašanj, govor, pričanje, spomin, izkrivljen spomin
Published: 17.06.2021; Views: 84; Downloads: 15
.pdf Full text (1,00 MB)

Search done in 0.02 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica