| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 5 / 5
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
Morfizem grafičnih objektov
Karl Ravnjak, 2009, undergraduate thesis

Abstract: V diplomski nalogi bomo opisali najpomembnejše postopke morfizma grafičnih objektov. Osredotočili se bomo predvsem na morfizem slik. Predstavili bomo različne tehnike izkrivljanja slik, njihovo specificiranje ter zlivanje v ciljni objekt. Sekvenca objektov v procesu morfizma predstavlja animacijo morfizma: prehajanje iz ene oblike v drugo. Morfizem je zanimiv predvsem za filmsko industrijo. Z napredkom informacijskih tehnologij so se začele razvijati vedno bolj zapletene metode, s katerimi lahko dose�
Keywords: računalniška grafika, grafični objekti, izkrivljanje, morfizem, zlivanje slik, računalniška animacija
Published: 02.02.2012; Views: 1680; Downloads: 77
.pdf Full text (7,22 MB)

2.
KONKURENČNOPRAVNI VIDIKI KOLEKTIVNEGA UPRAVLJANJA AVTORSKE IN SORODNIH PRAVIC NA PODROČJU GLASBE
Ana Druškovič, 2009, undergraduate thesis

Abstract: Individualno upravljanje avtorske ter sorodnih pravic je zaradi množičnosti ter številnih možnih oblik uporabe avtorskih del in predmetov sorodnih pravic v večini primerov težavno ali celo nemogoče. Zaradi tega je v preteklosti prišlo do združevanja imetnikov pravic v kolektivne organizacije. Naloga teh je, da zagotavljajo učinkovito upravljanje avtorske in sorodnih pravic v korist imetnikov pravic. Zaradi specifičnih značilnosti sistema kolektivnega upravljanja je delovanje kolektivnih organizacij podvrženo nadzoru po pravilih prava konkurence, tako na nacionalni kot na evropski ravni. Kolektivne organizacije namreč lahko pri svojem delovanju kršijo pravila prava konkurence glede preprečevanja, omejevanja ali izkrivljanja konkurence s sporazumi med podjetji, s sklepi podjetniških združenj in z usklajenimi ravnanji podjetij ter pravila glede zlorabe prevladujočega položaja. Na evropski ravni sta v okviru tega nadzora veliko število pomembnih odločitev izdala tako Komisija Evropskih skupnosti kot Sodišče Evropskih skupnosti. Iz teh odločitev izhaja, da so ukrepi kolektivnih organizacij, ki omejujejo konkurenco, dopustni, v kolikor zasledujejo legitimen cilj varovanja interesov članov posamezne kolektivne organizacije ter ne presegajo meja nujno potrebnega za dosego tega cilja. Na podlagi tehnološkega napredka ter z njim povezane možnosti nadzora nad uporabo varovanih vsebin na daljavo pa se meja nujno potrebnega za dosego omenjenega cilja spreminja. V Priporočilu Komisije z dne 18. oktobra 2005 o kolektivnem čezmejnem upravljanju avtorskih in sorodnih pravic za zakonite spletne glasbene storitve je Komisija Evropskih Skupnosti predstavila model konkurence, ki naj bi se uveljavil pri kolektivnem upravljanju na tem področju. Po tem modelu naj bi bili edino gibalo konkurence med kolektivnimi organizacijami imetniki pravic. Odpadla naj bi kontrahirna dolžnost kolektivnih organizacij nasproti imetnikom pravic. Prav tako naj bi odpadel sistem vzajemnih zastopniških sporazumov. Omenjeni model konkurence lahko vodi do tega, da bodo učinkovito varovani le interesi imetnikov pravic, katerih varovane vsebine so priljubljene pri širšem krogu javnosti. Posledica omenjenega modela je lahko tudi oteževanje dostopa do varovanih vsebin za uporabnike. Takšno stanje bi lahko vodilo do omejevanja kreativnosti in kulturne raznolikosti. Mnogi avtorji zato opozarjajo, da takšna konkurenčnopravno naravnana ureditev sistema kolektivnega upravljanja ni primerna rešitev. Namesto te predlagajo ohranitev mreže vzajemnih zastopniških sporazumov po vzoru Sporazuma IFPI Simulcasting.
Keywords: avtorsko pravo, kolektivne organizacije, kolektivno upravljanje, pravo konkurence, monopol, preprečevanje, omejevanje in izkrivljanje konkurence, zloraba prevladujočega položaja
Published: 14.12.2009; Views: 2270; Downloads: 197
.pdf Full text (453,21 KB)

3.
Problematika obdavčitve dejavnosti oseb javnega prava z davkom na dodano vrednost
Ines Rožanc, 2016, master's thesis

Abstract: Avtorica v magistrski nalogi analizira davčno obravnavo dejavnosti oseb javnega prava z vidika davka na dodano vrednost kot to določa Direktiva sveta 2006/112/ES z dne 28. novembra 2006 o skupnem sistemu DDV. Ker direktiva kot sicer zavezujoč pravni akt, ni neposredno uporabna v državah članicah EU, vsebuje pa določen cilj, ki ga morajo države članice EU doseči, pri čemer način in metodo uresničevanja tega cilja določijo nacionalni organi sami, je določbe zgoraj navedene direktive morala v svojo nacionalno zakonodajo kot polnopravna članica EU implementirati tudi Slovenija, zato so v magistrski nalogi analizirane tudi določbe slovenske DDV zakonodaje. Pomanjkanje davčne nevtralnosti in harmonizacije med državami članicami EU z vidika obdavčitve dejavnosti oseb javnega prava ter kompleksnost predpisov na tem področju predstavljajo glavne probleme, ki so posledica davčne obravnave dejavnosti oseb javnega prava v skladu z veljavno zakonodajo. V nalogi avtorica predstavi tudi možne rešitve te problematike, predvsem z vidika rešitve problema pomanjkanja davčne nevtralnosti v sistemu DDV. Opredelitev zasnove magistrske naloge. V prvem delu naloge, avtorica predstavi problematiko, obravnavano v magistrski nalogi, uporabljene metode dela ter postavi hipoteze, ki jih skozi nalogo tudi dokaže. V drugem delu sledi splošna predstavitev samega sistema DDV, predstavljene so različne pravne podlage z vidika razumevanje odnosa med evropskim in nacionalnim davčnim pravom ter zgodovina razvoja te davčne oblike v EU, s poudarkom na uvedbi in razvoju sistema DDV v Sloveniji. Analiza davčne obravnave dejavnosti oseb javnega prava z vidika DDV v skladu z Direktivo sveta 2006/112/ES ter Zakonom o davku na dodano vrednost in problemi, ki izhajajo iz take obravnave vsebuje tretji del naloge. Avtorica v četrtem delu naloge opravi tudi primerjavo obdavčitve določenih dejavnosti po posameznih državah, v petem delu pa predstavi možne rešitve obravnavane problematike. V zadnjem, šestem delu naloge, avtorica podaja zaključne ugotovitve, ki izhajajo iz v nalogi postavljenih hipotez.
Keywords: davek na dodano vrednost, osebe javnega prava, izkrivljanje konkurence, delovanje kot organ oblasti, popolna obdavčitev, sistem povračil.
Published: 15.09.2016; Views: 561; Downloads: 54
.pdf Full text (1,87 MB)

4.
Državne pomoči za širokopasovna omrežja
Martina Boršić, 2017, undergraduate thesis

Abstract: Strategija Evropa 2020 ter Evropska digitalna agenda poudarjata pomen širokopasovnega omrežja za spodbujanje konkurenčnosti, zaposlovanja in socialne vključenosti v Evropski uniji ter postavljata ambiciozne cilje za njegov razvoj. Zaradi gospodarskih značilnosti sektorja pa teh ciljev ni mogoče doseči brez podpore javnega financiranja. Države članice so zato pozvane k uporabi javnih sredstev v skladu s pravili Evropske unije o državnih pomočeh in konkurenci. Bistvene pri tovrstnem državnem posredovanju so Smernice Evropske komisije za uporabo pravil o državni pomoči v zvezi s hitro postavitvijo širokopasovnih omrežij (»Broadband Guidelines«). Ustvarjajo določeno stopnjo pravne varnosti za zainteresirane stranke ter zagotavljajo jasen in predvidljiv okvir ključnih meril presoje državnih pomoči za širokopasovna omrežja. S predpisanimi pogoji združljivosti ter podrobno opredeljeno presojo skupnega učinka ukrepa poskuša namreč Evropska komisija čim bolj omejiti tveganje izrinjanja in zamenjave zasebnih naložb, vplivanja na komercialne investicije ter izkrivljanja konkurence.
Keywords: državna pomoč, širokopasovno omrežje, izkrivljanje konkurence, presoja združljivosti, Broadband Guidelines, Evropska digitalna agenda
Published: 26.09.2017; Views: 466; Downloads: 51
.pdf Full text (919,08 KB)

5.
Neizkrivljena konkurenca na račun omejitve izvrševanja pravic intelektualne lastnine
Vesna Težak, 2013, original scientific article

Abstract: Prispevek obravnava pristop Sodišča EU k omejevanju pravic intelektualne lastnine, kadar njihovo izvrševanje predstavlja zlorabo prevladujočega položaja, ki je prepovedana po členu 102 Pogodbe o delovanju Evropske unije. Imetništvo pravice intelektualne lastnine samo po sebi sicer ne pomeni prevladujočega položaja, nedvomno pa povečuje možnosti zanj, saj so te pravice ekskluzivne in tako poleg ekonomske prednosti dajejo imetniku možnost, da druga podjetja na trgu izključi od izvrševanja te pravice oz. jim celo oteži ali prepreči vstop na trg. Skozi sodno prakso bomo predstavili, kako Sodišče EU vedno bolj posega v izvrševanje pravic intelektualne lastnine, da bi preprečilo imetniku prevladujočega položaja izkrivljati konkurenco, ter razložili, zakaj lahko takšen pristop podjetja na trgu odvrne od vlaganja v razvoj in inovacije ter na dolgi rok zavira konkurenco.
Keywords: pravice intelektualne lastnine, zloraba prevladujočega položaja, ekskluzivnost pravic, podjetje, vstopne ovire, izkrivljanje konkurence
Published: 01.08.2018; Views: 216; Downloads: 15
.pdf Full text (263,24 KB)

Search done in 0.09 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica