| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 2 / 2
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
Delo otrok v sodobni družbi : magistrsko delo
Nuša Šaloven, 2024, master's thesis

Abstract: Magistrsko delo obravnava tematiko dela otrok, ki navkljub večletnem trudu s strani mednarodnih organizacij, ostaja pereč problem, tovrstno problematiko pa lahko opazimo tudi v Republiki Sloveniji. V okviru predmetnega dela preverimo, na kakšen način je delo otrok urejeno v okviru različnih mednarodnih organizacij, med katerimi s svojim normativnim urejanjem izstopa Mednarodna organizacija dela. Velik vpliv na tem področju imajo tudi Organizacija združenih narodov, Svet Evrope ter Evropska unija, v okviru katerih delujejo različni nadzorni organi, ki skrbijo, da vse države, ki so zavezane k spoštovanjem njihovih aktov, te uresničujejo tudi v praksi. V Sloveniji normativni vidik dela otrok ureja ZDR-1, posamezna področja pa so podrobneje opredeljena v podzakonskih aktih. Veljavna zakonodaja določa, da je sklenitev delovnega razmerja in opravljanje dela prepovedano pred dopolnjenim 15 letom, vendar ta dopušča določene izjeme. Nacionalna zakonodaja, skladno z normativnimi akti mednarodnih organizacij, določa omejitve in stroge pogoje, pod katerimi lahko delo opravljajo otroci. Pri tem razlikuje med položaji, ko otroci opravljajo delo v okviru izjem, ki so določene za opravljanje dela pred dopolnjenim 15 letom in položaji, ko otroci opravljajo delo skladno s pogodbo o zaposlitvi, učno pogodbo, v okviru volonterskega pripravništva ter na podlagi študentske napotnice. Poleg klasičnih oblik dela otrok magistrsko delo obravnava tudi digitalno delo otrok, ki do sedaj v Sloveniji še ni bilo deležno širše pravne razprave, še manj pa posebne normativne obravnave. Tovrstno delo otrok je po svoji naravi drugačno od večine oblik dela otrok, saj se opravlja predvsem v domačem okolju, zaradi česar velikokrat ni jasno razvidno, da tovrstno udejstvovanje otroka negativno vpliva na njegovo zdravje, počutje, razvoj, moralo ali šolanje. Digitalno delo otrok je v Sloveniji že bilo zaznano in tudi sankcionirano s strani Inšpektorata Republike Slovenije za delo, vendar zgolj v primeru vsebin oglaševalske narave. Ugotovimo, da je konkretne primere digitalnega dela otrok, ki so mlajši od 15 let, mogoče podrediti abstraktno oblikovanim določbam ZDR-1, ki urejajo izjeme od prepovedi dela otrok, vendar pa aktualna normativna ureditev vsebinsko ni v celoti prilagojena za posebnosti, ki izhajajo iz narave digitalnega dela. Prav tako ne obstajajo ustrezna določila, ki bi varovala otroke, ki so že dopolnili 15 let. Skladno z navedenim se zavzemamo za ustrezno prilagoditev že obstoječega pravnega okvirja.
Keywords: delo otrok, otroško delo, izkoriščanje otrok, vplivnostni marketing, družbena omrežja, otroci vplivneži, digitalno delo
Published in DKUM: 04.12.2024; Views: 0; Downloads: 48
.pdf Full text (1,56 MB)

2.
TRGOVINA Z OTROKI S POUDARKOM NA NAJBOLJ KRITIČNIH PODROČJIH SVETA
Ksenja Pertinač, 2015, master's thesis

Abstract: Trgovina z otroki je pojav, ki je prisoten na vseh celinah, v vseh državah sveta. Ne gre za obliko izkoriščanja, ki je prisotna le v revnih državah, kjer je varstvo človekovih pravic vse prej kot prioriteta. Osebe, ki so žrtve trgovine z ljudmi, so ponavadi rekrutirane v revnejših državah, njihova končna destinacija pa je razviti svet. Podatki kažejo, da je v vsakem trenutku na svetu več kot 2 milijona žrtev trgovine z ljudmi, od tega je največ žensk in vsaj tretjina otrok. Eden glavnih problemov tega izkoriščanja je sama vsebina pojma trgovine z ljudmi oziroma otroki. Gre za izredno širok pojem, ki po zaslugi Mednarodne organizacije dela in njenih aktov sedaj vsebuje tudi prisilno delo, poleg že rednih oblik. Slednje so sicer spolno izkoriščanje, otroci za namen mednarodnih posvojitev, za prodajo človeških organov in druge skrajne oblike izkoriščanja ljudi. Ker je pojem javnosti dokaj neznan oziroma ne poznajo vsebine do popolnosti, so na svetu območja kot sta na primer Turčija in Filipini, kjer se prisilno delo otrok dogaja vsem na očem, a tega nihče ne prijavi ali kako drugače moralizira, ker se jim zdi to povsem normalen način odraščanja. Najbolj zaskrbljujoče je to, da tudi žrtve same velikokrat ne vedo, da so pravzaprav žrtve, saj je njihovo početje del tradicije, »ki ga mora enkrat v življenju vsak dati skozi«. Kljub temu, da je trgovina z otroki pojav, ki ga lahko zasledimo vsepovsod, so na svetu še vseeno območja oziroma države, kjer so ta izkoriščanja otrok še posebej zaskrbljujoča in nečloveška oziroma se pojavljajo v zelo obširnih oblikah. Tu je govora predvsem o Turčiji, Nepalu, Ekvadorju, o problematičnem celotnem jugu in jugovzhodu Azije ter o Srednji Ameriki. Tako je trgovina z otroki izredno kompleksen pojav, ki ga je potrebno kot takega tudi reševati. Največ lahko na tem področju naredimo z izobraževanjem ljudi. Na vseh stopnjah šolanja in obveščanja javnosti je potrebno ljudem jasno povedati, kakšna je pravzaprav vsebina pojma trgovine z otroki, da tu ne gre le za klasične oblike, ampak lahko tudi za delo otrok, ki je v skladu z običaji in tradicijo neke države. Le če bo javnost prepoznala neko obliko kot izkoriščanje, jo bo namreč lahko prijavila in šele takrat bo država lahko tudi ustrezno ukrepala. Da pa lahko država ustrezno ukrepa, mora imeti to področje natančno pravno urejeno, prav tako je potrebno, da države ratificirajo vse mednarodne pogodbe, ki jih na tem področju sprejmeta Mednarodna organizacija dela in Organizacija združenih narodov . Slednji namreč sprejemata akte za varstvo otrok pred vsemi oblikami izkoriščanja. Svetovna javnost mora zato pritisniti na vse države, ki teh aktov še niso ratificirale, saj bo le tako boj proti iznajdljivim trgovcem z ljudmi in otroki lahko uspešen.
Keywords: trgovina z ljudmi, spolno izkoriščanje otrok, prisilno delo otrok, Konvencije MOD o prepovedi najhujših oblik dela otrok in takojšnjem ukrepanju za njihovo odpravo
Published in DKUM: 12.04.2016; Views: 2168; Downloads: 273
.pdf Full text (659,83 KB)

Search done in 0.06 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica