Search the digital library catalog

Abstract: Pod javna naročila opredeljujemo vsa naročila, ki jih izvajajo državni organi, organi samoupravnih lokalnih skupnosti, javni zavodi, javna podjetja. Javno naročilo je vsakršno naročilo blaga, storitev ali gradnje, ki ga ustanova izvede in ki so nujno potrebna za njihovo delovanje. Seveda, ob upoštevanju Zakona o javnih naročilih (ZJN – 3), je ključno slediti osrednjim načelom, ki zavezujejo naročnike, kot so gospodarnost, učinkovitost, transparentnost, enakopravnost in sorazmernost. Obstaja tudi možnost prilagoditve svojih pravilnikov znotraj Zakona o javnih naročilih, ki zaostruje pogoje naročanja v določeni ustanovi. Pravilnik se pripravi na podlagi ZJN – 3, vendar dodatno specificira pogoje za naročnika. Vse se spremeni, v kolikor pride do naravne ali druge nesreče. V teh primerih za naročilo blaga, storitve ali gradnje naročnik ne more postopati po ZJN – 3 zaradi nujnosti, življenjsko in premoženjsko ogrožajočih posledic, do katerih bi lahko naravna ali druga nesreča privedla. V teh primerih se izvede naročilo blaga, storitve ali gradnje pri dobavitelju, kjer je glavni pogoj čim prejšnja zagotovitev blaga ali izvedba storitve. Naročilo mora biti izvedeno čim prej, da se lahko zagotovijo osnovni pogoji za življenje ter prepreči nadaljnja nevarnost. V diplomskem delu bomo predstavili javna naročila ter njihov pomen v javnem sektorju, se osredotočili na prednosti in slabosti pri javnih naročilih po izjemi. Predstavili veljavno zakonodajo za izvedbo teh javnih naročil ter analizirali primere javnih naročil oziroma naročil blaga in storitev v primeru naravnih ali drugih nesreč v Mestni občini Maribor. V samem diplomskem delu bomo na podlagi primerov naravnih ali drugih nesreč v Mestni občini Maribor raziskali, kakšna je bila poraba sredstev, kateri so bili ponudniki ter kakšna je bila pravna podlaga za izvedbo storitev oziroma dobavo blaga. Prav tako bomo raziskali, katere obrazce je potrebno izpolniti, iz katerega proračunskega vira se črpajo sredstva in na podlagi česa jih občina pridobi.
Keywords: javna naročila, ZJN – 3, izjeme, javni sektor, blago, storitve, gradnja, naravne in druge nesreče
Published in DKUM: 04.07.2024; Views: 131; Downloads: 32
Full text (1,40 MB)

Abstract: Ustvarjalne dosežke je treba zavarovati in primerno nagraditi ter ljudi tako stimulirati k nadaljnjemu ustvarjanju. Avtorsko in sorodne pravice v Republiki Sloveniji ureja Zakon o avtorski in sorodnih pravicah. Na osnovi zakona se ustvarjalna dela, tudi s področja izobraževanja, uvrščajo med avtorska dela. Avtorskopravno varstvo vključuje stvaritve s področja književnosti, znanosti in umetnosti, ki so na kakršenkoli način izražene. Vsako avtorsko delo mora izpolnjevati pet osnovnih predpostavk. Te predpostavke so, da mora delo biti stvaritev, biti mora s področja književnosti, znanosti ali umetnosti, biti mora rezultat duhovnega izražanja, kar pomeni, da se morajo v njem odražati avtorjeve misli in občutki, izraženo mora biti na način, ki je človeku zaznaven, in mora biti individualno. Zakon o avtorski in sorodnih pravicah navaja odprto listo primerov, ki so najbolj tipični za avtorska dela. Na področju izobraževanja poznamo avtorska dela, ki jih v času izobraževanja ustvarijo učenci in študenti, in tista, ki jih za namene poučevanja ustvarijo učitelji in profesorji. Na nižjih stopnjah izobraževanja, na primer v osnovnih in srednjih šolah, je bolj malo del, ki bi kazala tolikšno mero ustvarjalnosti, da bi lahko izpolnjevala osnovne predpostavke avtorskega dela, na univerzah pa se od študentov zahteva, da za namene študija ustvarijo dela, ki pogosto izpolnjujejo vse predpostavke. Tipični primeri takih del so diplomska in magistrska dela ter doktorske disertacije. Na drugi strani pa so tista avtorska dela, ki jih ustvarijo profesorji za namene poučevanja, najbolj tipični primer tega pa so predavanja. Zakon o avtorski in sorodnih pravicah govorjena dela in s tem predavanja izrecno uvršča med avtorska. Pri delih profesorjev se pojavijo tudi vprašanja, ali so izpitna vprašanja avtorska dela. Pri vseh delih je treba paziti, da kroga avtorskih del ne širimo umetno, ne smemo pa jih avtomatično izločiti. Zaradi tega bo treba v vsakem posameznem primeru ocenjevati izpolnjenost osnovnih predpostavk avtorskega dela. Zakon o avtorski in sorodnih pravicah za namene izobraževanja določa izjeme od avtorske pravice. Uporaba avtorskih del je za namene izobraževanja prosta in avtorjevo dovoljenje za uporabo ni potrebno. Ob takšni uporabi pa je treba navesti vir in avtorstvo dela, saj se v nasprotnem primeru znajdemo na področju kršitev avtorskih pravic. Pri omejitvah gre za iskanje ravnotežja med interesi avtorja in družbenimi interesi do pretoka informacij in dostopa do znanja. Omejitve so dopustne le v razumni meri in v okviru predvidenega namena, primeri pa morajo biti določeni z zakonom. Prosta uporaba za namene pouka študentom dopušča uporabo avtorskih del, ne da bi se ti morali veliko ukvarjati z avtorskih pravom. Države članice Evropske unije pa ne določajo enakih omejitev avtorske pravice za namene izobraževanja, kot jih določa slovenski avtorski zakon.
Keywords: avtorska pravica, izobraževanje, izjeme od avtorske pravice, kršitve avtorskih pravic
Published in DKUM: 11.12.2020; Views: 1308; Downloads: 179
Full text (890,27 KB)

Abstract: V magistrski nalogi se avtor ukvarjam s vprašanjem nujnosti, primernosti oziroma sorazmernosti načina podelitve državnih pomoči bankam NLB d.d., NKBM dd., Abanka d.d., Probanka d.d. in Factor banka d.d., podeljenih v decembru 2013, in sicer z vidika zavezujočih in pravno-formalno nezavezujočih predpisov ter načel prava Evropske unije. Področje državnih pomoči sodi v okvir konkurenčnega prava zaradi česar je na podlagi določbe (b) točke prvega odstavka 3. člena Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) v izključni pristojnosti Evropske unije. Temeljna pravila glede pomoči, ki veljajo za vse gospodarske sektorje, so podana v členih 107 do 109 PDEU, podrobnejši pravni okvir za finančne institucije pa tvori skupina začasnih kriznih pravil, izdanih s strani Evropske komisije v obliki sporočil (angl. communications). Zaradi dodelitve državnih pomoči, obravnavanih v tej magistrski nalogi, je bil v skladu z določbami Sporočila Komisije o uporabi pravil o državni pomoči za podporne ukrepe v korist bank v okviru krize od 1. avgusta 2013 dalje noveliran slovenski Zakon o bančništvu (novela ZBan-1L), ki je s svojo spremenjeno dikcijo relevantnih določb omogočil ekspropriacijo imetnikov kvalificiranih terjatev (navadne delnice in kvalificirani finančni instrumenti) do dokapitaliziranih bank. Ustavnost tega oškodovanja imetnikov pravic iz vrednostnih papirjev je predmet ocene ustavnosti pred Ustavnim sodiščem RS (zadeva št. U-I-295/13), ki je v zvezi z razlago sporočila Komisije, v skladu s katerim je Republika Slovenija izvedla celoten postopek podelitve državne pomoči bankam, na Sodišče EU predložilo v predhodno odločanje več pravnih vprašanj. Nekatera od teh vprašanj glede zgoraj navedenega sporočila je avtor pričujočega dela postavil kot hipoteze in jih poskušal odgovoriti ter s tem skušal predvideti odločitev Sodišča EU in posledično Ustavnega sodišča RS. Da bi bila napoved razpleta pravnega postopka pred Ustavnim sodiščem RS s čim višjo stopnjo verjetnosti pravilna, je narejena analiza sodne prakse Sodišča EU v zvezi z državnimi pomočmi finančnim institucijam, ker pa je Republika Slovenija pri obravnavani državni pomoči predvsem sledila »napotkom« iz zgoraj navedenega sporočila, je narejena tudi analiza sodne prakse glede (ne)zavezujoče narave tega pravnega akta, saj je nemalo očitkov, da sledenje sporočilu ni bilo potrebno. Podrobneje bodo analizirane tudi državne pomoči nizozemskim, ciprskim in portugalskim bankam, za katere so zaradi časa v katerem so bile podeljene, veljala enaka pravila kot v obravnavanem primeru slovenskih bank.
Keywords: državna pomoč, izjeme od prepovedi, finančne institucije, bail-out, bail-in, sporočilo Evropske komisije, odpis imetnikov vrednostnih papirjev
Published in DKUM: 13.12.2016; Views: 2037; Downloads: 248
Full text (1,70 MB)

Abstract: Ekskluzija dokazov je institut, ki izvira iz anglosaškega akuzatornega sistema kazenskega postopka, razvilo pa ga je Vrhovno sodišče ZDA. Bistvo obravnavanega instituta je v tem, da prepreči, da bi se nezakonito ali protiustavno pridobljeni dokazi lahko uporabili v kazenskem postopku. Obstajata dva glavna teoretična pristopa k ekskluziji dokazov, in sicer utilitaristično pojmovanje in načelno oziroma dosledno pojmovanje. V Sloveniji je uzakonjena dosledna ekskluzija dokazov, kar pomeni, da je potrebno vsak dokaz, ki je bil pridobljen s kršitvijo človekovih pravic in temeljnih svoboščin izločiti iz sodnega spisa, sodna odločba pa se nanj ne sme opreti. Vendar pa je slovenska sodna praksa prikazala odklon od te ureditve z uporabo metode tehtanja, in sicer s tehtanjem med kršeno ustavno pravico obdolženca in varovano pravico posameznika, ki je dokaz pridobil s posegom v pravico, ter tehtanje med prizadeto ustavno pravico obdolženca in javnim interesom za učinkovit pregon kaznivih dejanj, če je dokaze s posegom v pravico obdolženca pridobil državni organ. Poleg tega je sodna praksa pokazala odklon tudi z uporabo štirih izjem, ki jih je v zvezi z doktrino »sadežev zastrupljenega drevesa« izoblikovalo Vrhovno sodišče ZDA: izjema dobre vere, neizogibnega odkritja, neodvisnega vira in zbledelega madeža.
Keywords: Ekskluzija dokazov, utilitarsitična doktrina, dosledna ekskluzija, odklon sodne prakse, tehtanje, izjeme po doktrini »sadežev zastrupljenega drevesa«
Published in DKUM: 13.04.2016; Views: 3240; Downloads: 813
Full text (753,97 KB)

Abstract: Diplomsko delo zajema le del obširnega in kompleksnega vprašanja državnih pomoči. Diplomsko delo je razdeljeno na dva dela. Prvi del je zasnovan teoretično in zajema relevantne pravne vire državnih pomoči, nadalje so opisani kriteriji državnih pomoči na podlagi katerih lahko ugotovimo, kateri ukrepi sploh pomenijo državno pomoč v smislu 1. odst. 107. člena PDEU. Načeloma so vse državne pomoči prepovedane, seveda pa obstajajo ozko opredeljene izjeme, ki so na kratko opisane kot zadnje. V prvem delu spoznamo koncept državnih pomoči in pravila, ki jih urejajo, na podlagi katerih lahko v drugem delu diplomske naloge, ki zajema praktični vidik državnih pomoči, podamo kritično oceno katera pravila so bila kršena v primeru dveh izvedenih ukrepov pomoči slovenskemu podjetju Elan. V drugem delu najprej predstavimo ukrepa, ki sta predmet razprave, nato se vprašamo ali ta ukrepa sploh pomenita državno pomoč v smislu 1. odst. 107. čl. PDEU, v primeru, da je odgovor pritrdilen se vprašamo ali je ta državna pomoč združljiva ali ni združljiva z notranjim trgom, oziroma ali jo lahko opredelimo kot eno izmed izjem državnih pomoči. Na koncu še opišemo procesna dejanja, ki so sledila oceni Evropske komisije, vse do sedaj še ne izterjane državne pomoči. Diplomsko delo zaključimo s sklepno mislijo.
Keywords: Državne pomoči, člen 107. PDEU, Evropska komisija, dokapitalizacija, podjetje Elan, država članica, načelna prepoved državnih pomoči, izjeme državnih pomoči, nedovoljena pomoč, nezakonita pomoč.
Published in DKUM: 08.05.2014; Views: 4001; Downloads: 640
Full text (801,10 KB)