| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 15
First pagePrevious page12Next pageLast page
1.
Odgovornost ponudnika storitev deljenja vsebin na spletu v zvezi s kršitvijo avtorskih pravic : magistrsko delo
Anika Rovan, 2025, master's thesis

Abstract: Magistrsko delo obravnava odgovornost ponudnikov storitev deljenja vsebin na spletu v zvezi s kršitvami avtorskih pravic. Zaradi hitrega napredka digitalnih tehnologij se pojavljajo novi načini izkoriščanja avtorskih del, hkrati pa se pojavljajo tudi nove možnosti kršitve avtorskih pravic. Nenehno spreminjanje regulativnega okvirja na področju avtorske in sorodnih pravic je zato vselej pomembno. K temu je prispevala Direktiva 2019/790, ki je na področju avtorskega prava na digitalnem trgu v EU osrednji predpis. S členom 17 je določila nov režim odgovornosti ponudnikov storitev deljenja vsebin na spletu. V nalogi je prikazano, kako je sodna praksa Sodišča EU s široko razlago pojma priobčitve javnosti že pred sprejetjem Direktive 2019/790 pripisovala odgovornost PSDVS za kršitve avtorske in sorodnih pravic, ki so jih izvedli uporabniki platform. Ti so takrat še zmeraj imeli možnost, da se razbremenijo na podlagi določbe varnega pristana iz člena 14(1) Direktive 2000/31 (zdaj urejene v členu 6 Akta o digitalnih storitvah). Nova ureditev po Direktivi 2019/790 pa PSDVS omogoča razbremenitev odgovornosti za dejanja priobčitve njihovih uporabnikov le, če delujejo v skladu s predpisanimi obveznostmi. Te obveznosti so prizadevanje za pridobitev dovoljenja od imetnikov pravic, vzpostavitev avtomatiziranega sistema filtriranja vsebin, in da ob prejemu utemeljenega obvestila imetnika ravnajo hitro, da kršitve odstranijo ter preprečijo dostopnost prijavljenih vsebin v prihodnje. V povezavi z izpolnjevanjem slednjih obveznosti naletimo na določene ovire. Zakonodajalec EU je z obveznostjo prizadevanja za pridobitev dovoljenja želel preprečiti nastajanje vrednostne vrzeli med PSDVS in imetniki pravic. Ker standard „prizadevanja za pridobitev dovoljenja“ ni pojasnjen, cilj po zmanjševanju vrednostne vrzeli ni učinkovito izpolnjen. Konkretizacija standarda je zato pri prenosu Direktive 2019/790 vselej potrebna. Največ polemik se pri novi ureditvi pojavlja glede obveznosti vzpostavitve sistema avtomatiziranega filtriranja vsebin. Ta namreč lahko privede do situacije prekomernega blokiranja vsebin, kar ogroža pravico uporabnikov do svobode izražanja na spletu. Magistrsko delo zato preučuje pravne mehanizme, s katerimi je mogoče takšne situacije preprečiti. Podani sta dve rešitvi, in sicer možnost predhodnega označevanja (pre-flagging) in izjema za krajša dela. Ti mehanizmi so bili vzpostavljeni v nemškem pravnem sistemu ob prenosu Direktive 2019/790 in so prepoznani kot učinkovita sredstva za preprečitev prekomernega posega v svobodo izražanja. Obveznost vzpostavitve avtomatiziranega sistema filtriranja je lahko problematična tudi z vidika prepovedi splošne obveznosti spremljanja, zato naloga obravnava tudi problem pravne negotovosti, ki se pojavlja pri razmerju med obveznostjo vzpostavitve sistema filtriranja in prepovedjo splošne obveznosti spremljanja. V nalogi je obravnavana tudi sodba Youtube/Cyando ter odgovor na vprašanje, kako nova ureditev odgovornosti PSDVS vpliva na izid v zadevnem primeru. Ugotovljeno je, da se je že pred sprejetjem Direktive 2019/790 Sodišče EU nagibalo k vzpostavitvi režima odgovornosti kot ga poznamo danes, kljub temu pa lahko opazimo tudi določene spremembe.
Keywords: odgovornost za kršitve avtorskih pravic na spletu, ponudniki storitev deljenja vsebin na spletu, priobčitev javnosti, vrednostna vrzel, avtomatizirani sistemi filtriranja vsebin, izjeme in omejitve avtorskih pravic na spletu, svoboda izražanja na spletu.
Published in DKUM: 02.10.2025; Views: 0; Downloads: 43
.pdf Full text (1,50 MB)

2.
Interna navodila po zakonu o javnih naročilih in izjeme : diplomsko delo
Tjaša Krunić, 2024, undergraduate thesis

Abstract: Pod javna naročila opredeljujemo vsa naročila, ki jih izvajajo državni organi, organi samoupravnih lokalnih skupnosti, javni zavodi, javna podjetja. Javno naročilo je vsakršno naročilo blaga, storitev ali gradnje, ki ga ustanova izvede in ki so nujno potrebna za njihovo delovanje. Seveda, ob upoštevanju Zakona o javnih naročilih (ZJN – 3), je ključno slediti osrednjim načelom, ki zavezujejo naročnike, kot so gospodarnost, učinkovitost, transparentnost, enakopravnost in sorazmernost. Obstaja tudi možnost prilagoditve svojih pravilnikov znotraj Zakona o javnih naročilih, ki zaostruje pogoje naročanja v določeni ustanovi. Pravilnik se pripravi na podlagi ZJN – 3, vendar dodatno specificira pogoje za naročnika. Vse se spremeni, v kolikor pride do naravne ali druge nesreče. V teh primerih za naročilo blaga, storitve ali gradnje naročnik ne more postopati po ZJN – 3 zaradi nujnosti, življenjsko in premoženjsko ogrožajočih posledic, do katerih bi lahko naravna ali druga nesreča privedla. V teh primerih se izvede naročilo blaga, storitve ali gradnje pri dobavitelju, kjer je glavni pogoj čim prejšnja zagotovitev blaga ali izvedba storitve. Naročilo mora biti izvedeno čim prej, da se lahko zagotovijo osnovni pogoji za življenje ter prepreči nadaljnja nevarnost. V diplomskem delu bomo predstavili javna naročila ter njihov pomen v javnem sektorju, se osredotočili na prednosti in slabosti pri javnih naročilih po izjemi. Predstavili veljavno zakonodajo za izvedbo teh javnih naročil ter analizirali primere javnih naročil oziroma naročil blaga in storitev v primeru naravnih ali drugih nesreč v Mestni občini Maribor. V samem diplomskem delu bomo na podlagi primerov naravnih ali drugih nesreč v Mestni občini Maribor raziskali, kakšna je bila poraba sredstev, kateri so bili ponudniki ter kakšna je bila pravna podlaga za izvedbo storitev oziroma dobavo blaga. Prav tako bomo raziskali, katere obrazce je potrebno izpolniti, iz katerega proračunskega vira se črpajo sredstva in na podlagi česa jih občina pridobi.
Keywords: javna naročila, ZJN – 3, izjeme, javni sektor, blago, storitve, gradnja, naravne in druge nesreče
Published in DKUM: 04.07.2024; Views: 131; Downloads: 49
.pdf Full text (1,40 MB)

3.
NAČELO NAJVEČJIH UGODNOSTI V SISTEMU GATT/STO
Marko Čuš, 2009, undergraduate thesis

Abstract: Podrobna predstavitev krovnega načela STO, načela največjih ugodnosti. V diplomski nalogi je obravnavan njegov razvoj, obseg uporabe, najpomebnejši primere, problematike pri aplikaciji, izjeme, itd.
Keywords: MFN klavzula, načelo nediskriminacije, podobnost izdelkov, STO, GATT, GATS, recipročnost, free-riding, SSP, MFN izjeme.
Published in DKUM: 20.02.2023; Views: 646; Downloads: 30
.pdf Full text (466,18 KB)

4.
Zaščita in izkoriščanje avtorskih del v izobraževanju ter posledice njihovih kršitev
Katja Vajksler, 2020, master's thesis

Abstract: Ustvarjalne dosežke je treba zavarovati in primerno nagraditi ter ljudi tako stimulirati k nadaljnjemu ustvarjanju. Avtorsko in sorodne pravice v Republiki Sloveniji ureja Zakon o avtorski in sorodnih pravicah. Na osnovi zakona se ustvarjalna dela, tudi s področja izobraževanja, uvrščajo med avtorska dela. Avtorskopravno varstvo vključuje stvaritve s področja književnosti, znanosti in umetnosti, ki so na kakršenkoli način izražene. Vsako avtorsko delo mora izpolnjevati pet osnovnih predpostavk. Te predpostavke so, da mora delo biti stvaritev, biti mora s področja književnosti, znanosti ali umetnosti, biti mora rezultat duhovnega izražanja, kar pomeni, da se morajo v njem odražati avtorjeve misli in občutki, izraženo mora biti na način, ki je človeku zaznaven, in mora biti individualno. Zakon o avtorski in sorodnih pravicah navaja odprto listo primerov, ki so najbolj tipični za avtorska dela. Na področju izobraževanja poznamo avtorska dela, ki jih v času izobraževanja ustvarijo učenci in študenti, in tista, ki jih za namene poučevanja ustvarijo učitelji in profesorji. Na nižjih stopnjah izobraževanja, na primer v osnovnih in srednjih šolah, je bolj malo del, ki bi kazala tolikšno mero ustvarjalnosti, da bi lahko izpolnjevala osnovne predpostavke avtorskega dela, na univerzah pa se od študentov zahteva, da za namene študija ustvarijo dela, ki pogosto izpolnjujejo vse predpostavke. Tipični primeri takih del so diplomska in magistrska dela ter doktorske disertacije. Na drugi strani pa so tista avtorska dela, ki jih ustvarijo profesorji za namene poučevanja, najbolj tipični primer tega pa so predavanja. Zakon o avtorski in sorodnih pravicah govorjena dela in s tem predavanja izrecno uvršča med avtorska. Pri delih profesorjev se pojavijo tudi vprašanja, ali so izpitna vprašanja avtorska dela. Pri vseh delih je treba paziti, da kroga avtorskih del ne širimo umetno, ne smemo pa jih avtomatično izločiti. Zaradi tega bo treba v vsakem posameznem primeru ocenjevati izpolnjenost osnovnih predpostavk avtorskega dela. Zakon o avtorski in sorodnih pravicah za namene izobraževanja določa izjeme od avtorske pravice. Uporaba avtorskih del je za namene izobraževanja prosta in avtorjevo dovoljenje za uporabo ni potrebno. Ob takšni uporabi pa je treba navesti vir in avtorstvo dela, saj se v nasprotnem primeru znajdemo na področju kršitev avtorskih pravic. Pri omejitvah gre za iskanje ravnotežja med interesi avtorja in družbenimi interesi do pretoka informacij in dostopa do znanja. Omejitve so dopustne le v razumni meri in v okviru predvidenega namena, primeri pa morajo biti določeni z zakonom. Prosta uporaba za namene pouka študentom dopušča uporabo avtorskih del, ne da bi se ti morali veliko ukvarjati z avtorskih pravom. Države članice Evropske unije pa ne določajo enakih omejitev avtorske pravice za namene izobraževanja, kot jih določa slovenski avtorski zakon.
Keywords: avtorska pravica, izobraževanje, izjeme od avtorske pravice, kršitve avtorskih pravic
Published in DKUM: 11.12.2020; Views: 1308; Downloads: 181
.pdf Full text (890,27 KB)

5.
Omejitve konkurence na področju zavarovalništva po 101. členu PDEU
Manja Cestar, 2017, undergraduate thesis

Abstract: V socialnem tržnem gospodarstvu je delujoča oziroma učinkovita tržna konkurenca ena temeljnih predpostavk za blaginjo. Glede na to ne preseneča, da je tržna konkurenca pri nas ustavna kategorija (predvidena je tudi v PEU in PDEU ter v Ustavi Republike Slovenije). Pravila o tržni konkurenci načeloma veljajo za vse gospodarske dejavnosti, tudi za dejavnost zavarovalništva. Zavarovalništvo je po naravi stvari ena pomembnejših dejavnosti, ki je pogoj za normalno delovanje gospodarstva in nasploh družbe ter je temu primerno tudi močno regulirana. Podjetja, ki izvajajo to dejavnost, morajo upoštevati številna pravna pravila, ki omejujejo njihove tržne odločitve in ravnanja, vključno s pravili o tržni konkurenci. Pravila o tržni konkurenci med drugim prepovedujejo omejevanje tržne konkurence z omejevalnimi sporazumi, sklepi podjetniških združenj ali/in usklajenimi ravnanji. V tej nalogi je poudarek ravno na slednjem, pri čemer sta v ospredju 101. člen PDEU in 6. člen ZPOmK-1. Poudarek je na razlikovanju primerov, ko je sodelovanje zavarovalnic dovoljeno in koristno, ter primerov, ko gre za prepovedano omejevalno koordinacijo.
Keywords: tržna konkurenca, omejevalna ravnanja, sporazumi, sklepi, usklajena ravnanja, zavarovalni sektor, zavarovalnica, pool, premija, izjeme
Published in DKUM: 26.09.2017; Views: 1471; Downloads: 153
.pdf Full text (1,23 MB)

6.
Vpliv pravil EU o državnih pomočeh na dokapitalizacije bank in analiza aktualne slovenske prakse
Uroš Goričan, 2016, master's thesis

Abstract: V magistrski nalogi se avtor ukvarjam s vprašanjem nujnosti, primernosti oziroma sorazmernosti načina podelitve državnih pomoči bankam NLB d.d., NKBM dd., Abanka d.d., Probanka d.d. in Factor banka d.d., podeljenih v decembru 2013, in sicer z vidika zavezujočih in pravno-formalno nezavezujočih predpisov ter načel prava Evropske unije. Področje državnih pomoči sodi v okvir konkurenčnega prava zaradi česar je na podlagi določbe (b) točke prvega odstavka 3. člena Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) v izključni pristojnosti Evropske unije. Temeljna pravila glede pomoči, ki veljajo za vse gospodarske sektorje, so podana v členih 107 do 109 PDEU, podrobnejši pravni okvir za finančne institucije pa tvori skupina začasnih kriznih pravil, izdanih s strani Evropske komisije v obliki sporočil (angl. communications). Zaradi dodelitve državnih pomoči, obravnavanih v tej magistrski nalogi, je bil v skladu z določbami Sporočila Komisije o uporabi pravil o državni pomoči za podporne ukrepe v korist bank v okviru krize od 1. avgusta 2013 dalje noveliran slovenski Zakon o bančništvu (novela ZBan-1L), ki je s svojo spremenjeno dikcijo relevantnih določb omogočil ekspropriacijo imetnikov kvalificiranih terjatev (navadne delnice in kvalificirani finančni instrumenti) do dokapitaliziranih bank. Ustavnost tega oškodovanja imetnikov pravic iz vrednostnih papirjev je predmet ocene ustavnosti pred Ustavnim sodiščem RS (zadeva št. U-I-295/13), ki je v zvezi z razlago sporočila Komisije, v skladu s katerim je Republika Slovenija izvedla celoten postopek podelitve državne pomoči bankam, na Sodišče EU predložilo v predhodno odločanje več pravnih vprašanj. Nekatera od teh vprašanj glede zgoraj navedenega sporočila je avtor pričujočega dela postavil kot hipoteze in jih poskušal odgovoriti ter s tem skušal predvideti odločitev Sodišča EU in posledično Ustavnega sodišča RS. Da bi bila napoved razpleta pravnega postopka pred Ustavnim sodiščem RS s čim višjo stopnjo verjetnosti pravilna, je narejena analiza sodne prakse Sodišča EU v zvezi z državnimi pomočmi finančnim institucijam, ker pa je Republika Slovenija pri obravnavani državni pomoči predvsem sledila »napotkom« iz zgoraj navedenega sporočila, je narejena tudi analiza sodne prakse glede (ne)zavezujoče narave tega pravnega akta, saj je nemalo očitkov, da sledenje sporočilu ni bilo potrebno. Podrobneje bodo analizirane tudi državne pomoči nizozemskim, ciprskim in portugalskim bankam, za katere so zaradi časa v katerem so bile podeljene, veljala enaka pravila kot v obravnavanem primeru slovenskih bank.
Keywords: državna pomoč, izjeme od prepovedi, finančne institucije, bail-out, bail-in, sporočilo Evropske komisije, odpis imetnikov vrednostnih papirjev
Published in DKUM: 13.12.2016; Views: 2037; Downloads: 254
.pdf Full text (1,70 MB)

7.
Dokazovanje dopinga v atletiki v civilnem sodnem postopku
Alja Pahor, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Pravijo, da je šport star toliko, kot je stara človekova igra. Zdi se, da ima šport, pa ne mislimo samo tistega olimpijskega, z vrhunskimi rezultati, temveč tudi rekreativnega, športa za vse, vedno večji pomen v družbi sami kot tudi globalno. Šport še zdaleč ni več le povezovanje različnih ljudi, vseh ras in narodnosti. Vrhunski šport je skozi leta postal posel, zelo dobičkonosen posel. Vendar ima vsaka dobra stvar tudi temno plat medalje. Tako kot so se razvijali naši športniki, športne discipline, različne dejavnosti, tako je bila oz. je vedno večja želja po zmagi. Skupaj s športom je napredovala tudi medicina in skupaj z njo različni pripomočki in snovi, ki naj bi ''pomagali'' športnikom, da so najboljši. In tako se je pričel problem dopinga. Mednarodni olimpijski komite (MOK) je določil, da se z olimpijskimi igrami v Mehiki začne resnejši boj proti nedovoljenim substancam v športu. Boj proti dopingu je že od vsega začetka potekal na dveh ravneh: znotraj avtonomnih športnih organizacij in na državnih ter meddržavnih ravneh (preko javnopravnih subjektov). Kasneje se je področje dopinga na mednarodni ravni kar precej poenotilo z ustanovitvijo Svetovne protidopinške organizacije WADA, kot institucije za boj proti dopingu v okviru MOK-a ter s sprejetjem Svetovnega protidopinškega kodeksa WADC. WADC dopinga ne opredeljuje z eno in enotno definicijo, vendar ga opisuje kot kršitev ene izmed pojavnih oblik dopinga. Lahko bi rekli, da je WADA s sprejetjem WADC napovedala sodobni boj proti dopingu v športu. WADC se sklicuje na objektivno odgovornost športnika, kjer mora športnik dokazovati, da ni užival prepovedanih substanc ter ob poznavanju protidopinških pravil sam iskati resnico v primeru pozitivnega vzorca urina. Drugače je pri odmeri kazni, kjer WADC upošteva subjektivno odgovornost, ki temelji na krivdi obdolženega. Da je doping zelo velik problem sodobnega športa kaže tudi število primerov obravnavanih pred Mednarodnim športnim razsodiščem (CAS) na letni ravni. CAS je samostojen in neodvisen organ, ki naj bi kot oblika arbitražnega odločanja nudil hitro in strokovno odločitev, ki je prilagojena posebni naravi, ki jo šport, kot specifična in unikatna sfera, vsekakor poseduje.
Keywords: doping, dokazovanje dopinga, WADA, prepovedane snovi, terapevtske izjeme, objektivna odgovornost, reševanje sporov, CAS
Published in DKUM: 19.09.2016; Views: 1646; Downloads: 184
.pdf Full text (982,52 KB)

8.
EKSKLUZIJA DOKAZOV V NOVEJŠI SODNI PRAKSI REPUBLIKE SLOVENIJE
Marko Gabrič, 2015, master's thesis

Abstract: Ekskluzija dokazov je institut, ki izvira iz anglosaškega akuzatornega sistema kazenskega postopka, razvilo pa ga je Vrhovno sodišče ZDA. Bistvo obravnavanega instituta je v tem, da prepreči, da bi se nezakonito ali protiustavno pridobljeni dokazi lahko uporabili v kazenskem postopku. Obstajata dva glavna teoretična pristopa k ekskluziji dokazov, in sicer utilitaristično pojmovanje in načelno oziroma dosledno pojmovanje. V Sloveniji je uzakonjena dosledna ekskluzija dokazov, kar pomeni, da je potrebno vsak dokaz, ki je bil pridobljen s kršitvijo človekovih pravic in temeljnih svoboščin izločiti iz sodnega spisa, sodna odločba pa se nanj ne sme opreti. Vendar pa je slovenska sodna praksa prikazala odklon od te ureditve z uporabo metode tehtanja, in sicer s tehtanjem med kršeno ustavno pravico obdolženca in varovano pravico posameznika, ki je dokaz pridobil s posegom v pravico, ter tehtanje med prizadeto ustavno pravico obdolženca in javnim interesom za učinkovit pregon kaznivih dejanj, če je dokaze s posegom v pravico obdolženca pridobil državni organ. Poleg tega je sodna praksa pokazala odklon tudi z uporabo štirih izjem, ki jih je v zvezi z doktrino »sadežev zastrupljenega drevesa« izoblikovalo Vrhovno sodišče ZDA: izjema dobre vere, neizogibnega odkritja, neodvisnega vira in zbledelega madeža.
Keywords: Ekskluzija dokazov, utilitarsitična doktrina, dosledna ekskluzija, odklon sodne prakse, tehtanje, izjeme po doktrini »sadežev zastrupljenega drevesa«
Published in DKUM: 13.04.2016; Views: 3240; Downloads: 835
.pdf Full text (753,97 KB)

9.
Notranji trg in prodaja prehranskih dopolnil v Evropski unij : diplomsko delo
Katja Resnik, 2015, undergraduate thesis

Abstract: Evropska unija je v zadnjih desetletjih začela aktivno urejati zakonodajo na področju živil, vključujoč prehranska dopolnila. Razloga za sprejetje sta bila predvsem dva, in sicer uresničevanje prostega pretoka blaga na območju Evropske unije in omejevanje pretoka prehranskih dopolnil, ki bi bila lahko nevarna za potrošnike. V letu 2002 je Evropska unija sprejela prvi zakonodajni akt, ki je urejal področje prehranskih dopolnil, Direktivo o prehranskih dopolnilih, ki vsebujejo vitamine in minerale. Kljub delni urejenosti tega področja je precejšen del še vedno neurejen, saj obstajajo še druge sestavine, ki jih vsebujejo prehranska dopolnila (in zavzemajo 50 odstotkov trga prehranskih dopolnil v Evropski uniji), poleg tega Evropska agencija za varnost hrane še vedno ni uredila mejnih vrednosti vitaminov in mineralov, ki so lahko prisotni v prehranskih dopolnilih. Skladno z zgoraj omenjeno neurejenostjo prihaja do kršitev prostega pretoka prehranskih dopolnil s strani držav članic in kršitev načela vzajemnega priznavanja. Zakonodaja Evropske unije na področju prehranskih dopolnil je na ozemlju Evropske unije gotovo ena izmed najbolj kritiziranih s strani strokovne javnosti in poslovnih subjektov, ki se ukvarjajo s prodajo prehranskih dopolnil. Kljub temu se številne regije in države zgledujejo po njej. V kolikor želi Evropska unija doseči svoj primarni cilj, prosti pretok blaga, bo potrebno v celoti uskladiti zakonodajno urejanje prehranskih dopolnil, skladno s pričakovanji strokovne javnosti in varovanjem zdravja potrošnikom.
Keywords: prehranska dopolnila, prosti pretok blaga, načelo vzajemnega priznavanja, izjeme od načela prostega pretoka blaga, oglaševanje prehranskih dopolnil, varstvo potrošnikov, diplomska dela
Published in DKUM: 24.03.2015; Views: 4279; Downloads: 589
.pdf Full text (864,29 KB)

10.
DRŽAVNA POMOČ V SMISLU ČLENA 107(1) PDEU IN PRESOJA DOKAPITALIZACIJ DRUŽBE ELAN Z VIDIKA PRAVIL EU O DRŽAVNIH POMOČEH
Maja Hertiš, 2014, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo zajema le del obširnega in kompleksnega vprašanja državnih pomoči. Diplomsko delo je razdeljeno na dva dela. Prvi del je zasnovan teoretično in zajema relevantne pravne vire državnih pomoči, nadalje so opisani kriteriji državnih pomoči na podlagi katerih lahko ugotovimo, kateri ukrepi sploh pomenijo državno pomoč v smislu 1. odst. 107. člena PDEU. Načeloma so vse državne pomoči prepovedane, seveda pa obstajajo ozko opredeljene izjeme, ki so na kratko opisane kot zadnje. V prvem delu spoznamo koncept državnih pomoči in pravila, ki jih urejajo, na podlagi katerih lahko v drugem delu diplomske naloge, ki zajema praktični vidik državnih pomoči, podamo kritično oceno katera pravila so bila kršena v primeru dveh izvedenih ukrepov pomoči slovenskemu podjetju Elan. V drugem delu najprej predstavimo ukrepa, ki sta predmet razprave, nato se vprašamo ali ta ukrepa sploh pomenita državno pomoč v smislu 1. odst. 107. čl. PDEU, v primeru, da je odgovor pritrdilen se vprašamo ali je ta državna pomoč združljiva ali ni združljiva z notranjim trgom, oziroma ali jo lahko opredelimo kot eno izmed izjem državnih pomoči. Na koncu še opišemo procesna dejanja, ki so sledila oceni Evropske komisije, vse do sedaj še ne izterjane državne pomoči. Diplomsko delo zaključimo s sklepno mislijo.
Keywords: Državne pomoči, člen 107. PDEU, Evropska komisija, dokapitalizacija, podjetje Elan, država članica, načelna prepoved državnih pomoči, izjeme državnih pomoči, nedovoljena pomoč, nezakonita pomoč.
Published in DKUM: 08.05.2014; Views: 4001; Downloads: 650
.pdf Full text (801,10 KB)

Search done in 0.09 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica