| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


51 - 60 / 64
First pagePrevious page1234567Next pageLast page
51.
Povezanost stresa in izgorelosti
Ivana Tušek, 2018, bachelor thesis/paper

Abstract: Če se na vse omenjene pritiske in spremembe ne odzovemo s počitkom, lahko to pripelje do zloma oziroma do izčrpanja tako na telesnem kot na duševnem in čustvenem področju in sicer vse do izgorelosti. Glede na veliko različnih teorij, kako sta si pojma stres in izgorelost podobna, nas bo zanimalo, ali dejansko obstaja kakršnakoli povezava med njima in ali je stres res glavni razlog, da pride do izgorelosti. Izgorevanje na delovnem mestu lahko negativno vpliva na uspešno poslovanje podjetja, ampak je potrebno znake in simptome prepoznati že v zgodnji fazi. S pomočjo analize o stresu in izgorelosti bomo videli, kakšen vpliv imata stres in izgorelost na področja v življenju in ocenili ali smo ljudje res pod stresom. Zaradi vseh pritiskov imamo čedalje več skrbi in dela ne opravljamo več z istim entuziazmom kot smo ga pred časom, ko nadrejenim optimiziranje ni bilo tako kot pomembno kot danes, ampak so imeli večji poudarek na zaposlenih. Analizo smo opravljali med ljudmi, kateri imajo redno zaposlitev, ugotovili pa smo, da smo ljudje čedalje bolj pod stresom, ni pa še vredno take pozornosti. Osredotočili se bomo na problematiko, s katero se v današnjih časih srečuje veliko ljudi, in sicer nas bo zanimalo s kakšnimi posledicami se lahko soočamo zaradi stresa in izgorelosti. S stresom se ljudje srečujemo tako v osebnem življenju kot tudi na delovnem mestu. Pri stresu se večkrat sprašujemo, ali smo zanj krivi sami ali pa nas do tega pripelje okolje, delovno mesto in določeni cilji, pritiski in pričakovanja. Naše življenje je čedalje bolj natrpano z obveznostmi – na delovnem mestu se od nas vedno več zahteva, ne smemo ignorirati družinskih odnosov, prav tako pa je vse bolj pomembna tudi izobrazba.
Keywords: stres, izgorelost, kadrovski management, organizacija
Published: 10.09.2018; Views: 203; Downloads: 94
.pdf Full text (1,77 MB)

52.
Stres in izgorelost visokošolskih učiteljev
Maja Nikolič, 2018, bachelor thesis/paper

Abstract: Stres sproži vrsto fizičnih in duševnih simptomov. Fizični stres slabi imunski sistem, povečuje občutljivost za različne bolezni, povzroča bolečine ter zmanjšuje fizično vzdržljivost. Dolgotrajen stres pa lahko poveča tveganje za kronično utrujenost, ki ga imenujemo tudi sindrom izgorelosti. Stres izčrpa tudi duševno stanje, katere najpogostejši simptomi vključujejo razdražljivost, nihanje razpoloženja in izčrpanost, ki lahko preide v depresije, tesnobo in nižjo kakovost življenja. Prav tako pa stres vpliva tudi na delovno uspešnost. Poleg osnovnega teoretičnega dela o stresu in izgorelosti smo se osredotočili tudi na proučevanje nastalih simptomov stresa in izgorelosti na delovnem mestu ter kako nastale simptome zmanjšati. Dobri delovni pogoji vodijo k večji učinkovitosti in tudi k večjemu zadovoljstvu zaposlenih, v našem primeru visokošolskih učiteljev. V raziskovalnem delu smo uporabili anketni vprašalnih ter ga razposlali na različne univerze in fakultete po Sloveniji. Želeli smo ugotoviti v kolikšni meri so visokošolski učitelji podvrženi stresu in ali so že kdaj bili izgoreli. Kateri simptomi stresa se pri visokošolskih učiteljih najpogosteje pojavljajo ter katere tehnike sproščanja najpogosteje uporabljajo. Na podlagi zbranih podatkov smo v zaključnem delu podali naše ugotovitve. Ugotovili smo, da visokošolski učitelji niso podvrženi stresu, vendar pa je kar nekaj naših anketirancev že doživelo stopnjo izgorelost. Zato lahko predvidevamo, da tisti, ki so že bili izgoreli pravočasno prepoznajo simptome stresa in jih tako pravočasno ublažijo. Najpogostejši način sproščanja med našimi anketiranci je druženje s prijatelji in družino. Ugotovili pa smo tudi, da stopnja stresa ne vpliva na spol posameznika ter da prav tako ni odvisna od vrste zaposlitve.
Keywords: - stres, - izgorelost, - visokošolski učitelji, - simptomi stresa in izgorelosti, - zmanjševanje stresa in izgorelosti.
Published: 30.08.2018; Views: 275; Downloads: 49
.pdf Full text (1,13 MB)

53.
Izgorelost na delovnem mestu v kadrovski agenciji
Sanja Manojlovič, 2018, bachelor thesis/paper

Abstract: Obravnavamo izgorelost na delovnem mestu v kadrovski agenciji. Sindrom izgorelosti je ena od najpogostejših poklicnih bolezni in problem današnjega časa, ki povzroča precejšnje socialne in ekonomske izgube. V teoretičnem delu smo se s pregledom literature seznanili s pojmom izgorelosti na delovnem mestu. V nadaljevanju smo predstavili stopnje izgorevanja ter pri vsaki stopnji izpostavili ključne simptome. Natančno smo opisali vzroke in posledice izgorelosti, s katerimi se sooča tako posameznik kot tudi organizacija ter temu primerno izoblikovali ukrepe za zmanjšanje izgorelosti. V empiričnem delu smo s pomočjo anketnega vprašalnika ugotavljali prisotnost stresa in izgorelosti zaposlenih v kadrovski agenciji. Poleg tega nas je zanimalo v kolikšni meri delovna doba zaposlenih vpliva na izgorelost ter ali se izgorelost med zaposlenimi v kadrovski agenciji razlikuje glede na vrsto izobrazbe in vrsto zaposlitve. Raziskovali smo najpogostejše vzroke in simptome, ki se pojavljajo med zaposlenimi v kadrovski agenciji ter najpogostejše ukrepe, katere opravljajo zaposleni proti izgorelosti. V zadnjem delu, smo na osnovi empiričnega dela, odgovorili na raziskovalna vprašanja ter oblikovali temu primerna priporočila za zmanjševanje stresa in preprečevanje izgorelosti na delovnem mestu v kadrovski agenciji, ki so namenjena tako delodajalcu kot zaposlenim.
Keywords: Izgorelost, izgorelost na delovnem mestu, simptomi izgorelosti, vzroki izgorelosti, ukrepi izgorelosti
Published: 13.09.2018; Views: 212; Downloads: 65
.pdf Full text (663,88 KB)

54.
Vloga delovnih značilnosti in kognitivnih napak pri izgorelosti, depresivnosti in anksioznosti zaposlenih
Tjaša Frey-Gorše, 2018, master's thesis

Abstract: Izgorelost je bila nekoč smatrana kot bolezen menedžerjev, toda v današnjem času, ko smo priča vse večjim spremembam tudi na delovnem mestu, lahko prizadane kogarkoli. V pričujoči raziskavi nas je zanimala vloga delovnih značilnosti v odnosu med kognitivnimi napakami in izgorelostjo, prav tako pa smo preverili, ali se tovrstne povezave pojavljajo tudi pri anksioznosti in depresivnosti. Tako smo raziskali, ali kognicija oz. negativna prepričanja napovedujejo anksioznost, depresijo in izgorelost in kako na omenjene konstrukte vplivajo delovne zahteve in viri. Uporabili smo vprašalnike delovnih zahtev in resursov, Vprašalnik izgorelosti (OLBI), Vprašalnik stresa, anksioznosti in depresije (DASS-21) ter Vprašalnik kognitivne triade (CTI). V raziskavi je sodelovalo 177 oseb, od tega 143 (75,7 %) žensk in 43 (24,3 %) moških v starosti med 26 in 62 let (Mstarost=39 let), ki so zaposlene in delajo vsaj 20 ur tedensko. Rezultati so pokazali, da kognitivna triada statistično pomembno napoveduje depresijo, anksioznost in obe poddimenziji izgorelosti, pri čemer se je kot statistično pomemben napovednik izkazala le poddimenzija pogled na sebe. Rezultati odnosa med delovnimi zahtevami in depresijo, anksioznostjo ter izgorelostjo so pokazali, da splošne delovne zahteve statistično pomembno napovedujejo vse tri konstrukte. Delovni resurs raznolikost delovnih nalog statistično pomembno napoveduje izgorelost, medtem ko delovni resurs avtonomija depresijo in poddimenzijo izgorelosti – odtujenost od dela. Kot statistično pomemben napovednik depresije, anksioznosti in izgorelosti (a le poddimenzije odtujenost od dela) se je izkazala tudi socioemocionalna opora nadrejenih, pri čemer se to ni pokazalo pri opori s strani sodelavcev. Test interakcije ni pokazal, da bi se delovne zahteve močneje povezovale z izgorelostjo v situaciji, ko bi bila kognitivna triada močneje izražena.
Keywords: kognitivna triada, stres, izgorelost, anksioznost, delovne zahteve in resursi, multipla regresija
Published: 18.12.2018; Views: 199; Downloads: 74
.pdf Full text (1,13 MB)

55.
Izgorelost in depresivnost na delovnem mestu: vloga z delom povezanih iracionalnih prepričanj, delovnih zahtev in prenosa dela v zasebno življenje
Kaja Sel, 2019, master's thesis

Abstract: Izgorelost in depresivnost sodita med najpogostejši duševni motnji v delovnem okolju in se povezujeta s številnimi negativnimi posledicami, tako na osebni ravni kot tudi na ravni organizacije. Namen magistrskega dela je bil podrobneje preučiti individualne dejavnike in dejavnike, ki vplivajo na razvoj motenj po izteku delovnega časa. Tako smo raziskali, kako se z izgorelostjo in depresivnostjo povezujejo z delom povezana iracionalna prepričanja (neuspeh in zahteve uspešnosti), prenos dela v zasebno življenje, kognitivne delovne zahteve, čustvene delovne zahteve, afektivna ruminacija in miselni odklop. V raziskavo je bilo vključenih 207 zaposlenih oseb, v starostnem razponu od 20 do 69 let, od tega je bilo 54,1 % žensk. Udeleženci so imeli različne stopnje izobrazbe, delo so opravljali na različnih poklicnih področjih. Izpolnjevali so vprašalnik z demografskimi podatki, nato pa testno baterijo, sestavljeno iz vprašalnika izgorelosti (MBI- GS), vprašalnika o bolnikovem zdravju (PHQ-9), vprašalnika z delom povezanih iracionalnih prepričanj (WIB-Q), vprašalnika kazalnikov dela in zasebnosti (WHIB), vprašalnika ruminacije v zvezi z delom (WRRQ) in vprašalnika delovnih zahtev in virov. Zastavljene hipoteze smo preverjali s pomočjo hierarhične multiple regresije in mediacijskih analiz, kjer smo v vlogo mediatorjev postavili afektivno ruminacijo in miselni odklop. Rezultati so pokazali, da se izgorelost in depresivnost povezujeta s podobnimi konstrukti, iz česar lahko sklepamo, da je ločevanje med motnjama v poklicnem okolju oteženo. Med napovednike izgorelosti umeščamo afektivno ruminacijo, miselni odklop in prenos dela v zasebno življenje, depresivnost pa statistično pomembno napoveduje le afektivna ruminacija. Mediacijske analize nam povedo, da se neuspeh preko afektivne ruminacije povezuje z izgorelostjo in depresivnostjo, preko miselnega odklopa pa le z izgorelostjo. Prenos dela v zasebnost se preko miselnega odklopa povezuje z obema odvisnima spremenljivkama (izgorelostjo in depresivnostjo), čustvene delovne zahteve pa se preko afektivne ruminacije povezujejo le z izgorelostjo. Rezultati mediacijskih analiz, kjer v vlogi neodvisnih spremenljivk nastopajo zahteve uspešnosti in kognitivne delovne zahteve, kažejo, da se te niso izkazale kot statistično pomembne.
Keywords: izgorelost, depresivnost, z delom povezana iracionalna prepričanja, prenos dela v zasebno življenje, čustvene delovne zahteve, kognitivne delovne zahteve, afektivna ruminacija, miselni odklop
Published: 18.02.2019; Views: 409; Downloads: 150
.pdf Full text (1,15 MB)

56.
Izgorelost pri učiteljih: Vloga stresa, delovne zavzetosti, poklicne samoučinkovitosti, refleksije in ruminacije
Iris Gotal, 2019, master's thesis

Abstract: Namen pričujoče magistrske raziskave je bil na vzorcu slovenskih srednješolskih učiteljev proučiti odnos med stresom pri delu, delovno zavzetostjo, poklicno samoučinkovitostjo, refleksijo, ruminacijo in izgorelostjo. Želeli smo ugotoviti, v kolikšni meri navedeni konstrukti napovedujejo izgorelost pri slovenskih učiteljih. Prav tako smo preverjali moderatorsko vlogo refleksije in ruminacije v odnosu do stresa pri delu in izgorelosti. V raziskavo je bilo vključenih 834 učiteljev iz celotne Slovenije iz vseh 12 slovenskih regij. Od tega je bilo 611 učiteljev ženskega spola, 218 učiteljev moškega spola in 5 oseb ni poročalo o spolu. Za merjenje navedenih konstruktov smo uporabili Vprašalnik doživljanja stresa, Vprašalnik izgorelosti na delovnem mestu OLBI, Vprašalnik delovne zavzetosti UWES, Lestvico poklicne samoučinkovitosti ter modificirano različico Vprašalnika refleksije in ruminacije. Rezultati so pokazali, da sta stres in ruminacija pomembna napovednika izgorelosti pri slovenskih srednješolskih učiteljih. Refleksija in poklicna samoučinkovitost se nista izkazala kot statistično pomembna negativna napovednika izgorelosti. Moderatorske vloge refleksije in ruminacije v odnosu do stresa pri delu in izgorelosti pa nismo uspeli potrditi. Čeprav ima raziskava določene omejitve, je pomemben doprinos k tezi, da je za spoprijemanje s stresom pri delu in izgorelostjo pomembna kombinacija tako osebnostnih kot organizacijskih dejavnikov, vidimo pa tudi možnosti za nadaljnje raziskave.
Keywords: učitelji, izgorelost, stres, delovna zavzetost, poklicna samoučinkovitost, refleksija, ruminacija.
Published: 02.04.2019; Views: 332; Downloads: 93
.pdf Full text (1,07 MB)

57.
Delovne obremenitve in stres izvajalcev zdravstvene nege pri obravnavi bolnikov z rakom pljuč
Darinka Žamut, 2019, master's thesis

Abstract: Izhodišče in namen: Delovne obremenitve in stres so na delovnem mestu vedno večji problem, saj zmanjšujejo storilnost delavca, povzročajo absentizem, izgorelost ter pojav številnih zdravstvenih težav. Namen magistrske naloge je predstaviti delovne obremenitve in stres pri izvajalcih zdravstvene nege pri obravnavi bolnikov z rakom pljuč z vidika psihičnega, fizičnega in socialnega okolja, kateri vplivajo na izvajalce zdravstvene nege pri obravnavi karcinomskih bolnikov. Raziskovalne metode: Raziskava je temeljila na kvantitativni metodi dela, kjer smo izvedli presečno študijo, uporabili smo anketni vprašalnik. Anketni vprašalnik je bil sestavljen iz treh sklopov. Prvi je vseboval demografske podatke, drugi je vseboval trditve s področja proučevanja stresa,v tretjem sklopu pa so bile trditve s področja proučevanja delovnih obremenitev. Rezultati: V zaključnem delu smo potrdili, da so delovne obremenitve in stres med seboj pozitivno povezani (r=0,785, p< 0,01). Ugotovili smo, da večje kot so delovne obremenitve, večja je stopnja stresa pri izvajalcih zdravstvene nege, ki obravnavajo bolnike z rakom pljuč. Glede na stopnjo izobrazbe pri izvajalcih zdravstvene nege in stopnjo stresa ni bilo statistično pomembnih razlik (r=0,597, p=0,552). Ugotovili smo, da izvajalci zdravstvene nege, ki imajo delovno dobo do 20 let, ocenjujejo delovne obremenitve višje, kot zaposleni nad 20 let delovne dobe (t=2,513, p=0,014). Medtem, ko stopnja stresa in delovna doba nimata statistično pomembnih razlik, oboji jo ocenjujejo kot srednje močno (t=0,382, p=0,704). Diskusija in zaključek: Izvajalci zdravstvene nege, ki obravnavajo bolnike z rakom pljuč, so pogosto podvrženi stresu, saj je rak bolezen, ki človeka prizadene, ne le fizično, temveč še bolj psihično. Delo z bolniki z rakom pljuč je zelo zahtevno. Bolniki potrebujejo veliko skrbnega dela izvajalcev zdravstvene nege, da lahko čim boljše in čim hitreje okrevajo.
Keywords: onkološka zdravstvena nega, fizični napori, izgorelost, psihični napori, oskrba, smrt
Published: 07.05.2019; Views: 216; Downloads: 96
.pdf Full text (814,33 KB)

58.
MERJENJE IZGORELOSTI: VALIDACIJA SLOVENSKE OBLIKE VPRAŠALNIKA ZA OCENO IZGORELOSTI
Tjaž Polajžer, 2019, master's thesis

Abstract: Pretekle nejasnosti in kritike v povezavi z merjenjem izgorelosti predstavljajo v trenutnem času povod za razvoj novih merskih pripomočkov, s katerimi bi čim bolj veljavno preučevali koncept izgorelosti. Raziskovalci na Univerzi v Leuvnu (Belgija) so razvili in validirali nov vprašalnik za oceno izgorelosti (ang. Burnout Assessment Tool – BAT), ki opredeljuje štiri primarne dimenzije sindroma (izčrpanost, mentalna odtujenost, čustvena oškodovanost, kognitivna oškodovanost). Zaradi ustreznih psihometričnih značilnosti izvirne različice Vprašalnika za oceno izgorelosti BAT smo za namene magistrske naloge naveden merski pripomoček prevedli in prilagodili za slovensko jezikovno ter kulturno okolje. Nadaljnji cilj magistrskega dela je bil preveriti faktorsko strukturo slovenske oblike vprašalnika, njegove psihometrične lastnosti in povezave z nekaterimi sorodnimi konstrukti (npr. MBI, UWES-9, DUWAS). S takšnim izhodiščem smo želeli oceniti, ali je slovenski prevod Vprašalnika za oceno izgorelosti BAT psihometrično ustrezen za uporabo v slovenskem okolju. V raziskavo je bilo vključenih 233 zaposlenih posameznikov (od tega 39,5 % moških), starih od 22 do 62 let (M = 39,11), z različno izobrazbo, zaposlitvenim statusom in obliko delovnega razmerja. Uporabljena je bila testna baterija vprašalnikov iz področij izgorelosti, delovne zavzetosti, deloholizma, delovnih zahtev in depresije. Analiza notranje strukture Vprašalnika za oceno izgorelosti BAT je potrdila obstoj večdimenzionalne in hierarhične strukture, ki se ujema s teoretičnim modelom, vendar določeni indikatorji kažejo na potrebo po posameznih modifikacijah postavk. Za slednje podajamo konkretne predloge sprememb in osvetlimo možne vzroke za njihovo neustreznost v slovenskem okolju. Nadalje povezave z merami vključenih konceptov in dodatne faktorske analize ponujajo dokaze o konstruktni veljavnosti vprašalnika BAT, pri čemer potrjujemo konvergentnost in diskriminativnost konstrukta.
Keywords: izgorelost, Vprašalnik za oceno izgorelosti, validacija, delovna zavzetost, deloholizem, delovne zahteve, depresija
Published: 21.05.2019; Views: 224; Downloads: 82
.pdf Full text (1012,73 KB)

59.
Razkorak med javno in znanstveno podobo izgorelosti
Nika Robnik, 2019, master's thesis

Abstract: Izgorelost je bila v zadnjih desetletjih deležna veliko pozornosti raziskovalcev. Večje zanimanje za fenomen pa je mogoče opaziti tudi pri širši javnosti. Navedeno se odraža zlasti na internetnih virih, kjer lahko zasledimo veliko objav, člankov in komentarjev na omenjeno temo. Raziskovalci opozarjajo, da širša javnost internetne medije uporablja kot glavni vir informacij o duševnih motnjah in stanjih. Glavni težavi tovrstnega početja pa sta vprašljiva kvaliteta in verodostojnost informacij. Netočne informacije lahko posledično tudi vplivajo na neustrezno strokovno pomoč ali zanemarjanje duševnih težav. Iz tega razloga smo raziskali, kakšen je razkorak med znanstveno in javno podobo izgorelosti. S pomočjo analize vsebine in metodoloških smernic analiziranja medijskih objav smo raziskali, kako pogosto se tematike v okviru izgorelosti iz znanstvene literature pojavljajo v medijih in kakšna je skladnost teh tematik z znanstvenimi spoznanji oziroma v kolikšni meri se pojavljajo odstopanja. V nadaljevanju nas je zanimala pogostost pojavljanja tematik in skladnost z znanstveno literaturo razlikuje glede na to, ali je zapis zapisala strokovna oseba, novinar, širša javnost ali oseba z izkušnjo izgorelosti. Ugotovili smo, da so določene tematike v okviru izgorelosti v medijih zastopane v večji meri (pri nekaterih so razlike v tem, kako pogosto se pojavljajo, odvisne od avtorjev) ter da se pri določenih tematikah pojavljajo večja neskladja z znanstvenimi spoznanji. Rezultati nakazujejo potrebo po ozaveščanju in intervencijah, ki bi ta razkorak zmanjšale, ter predstavljajo izhodišče za smernice medijskega poročanja o izgorelosti.
Keywords: Izgorelost, internetni viri, skladnost z znanstveno literaturo, avtorji zapisov, smernice medijskega poročanja
Published: 22.07.2019; Views: 207; Downloads: 56
.pdf Full text (1,56 MB)

60.
Povezanost med profesionalno kakovostjo življenja in empatijo medicinskih sester
Anne Marie Roškar, 2019, master's thesis

Abstract: Profesionalna kakovost življenja vpliva na kakovost življenja posameznika. Medicinske sestre so zaradi narave dela še posebej izpostavljene tveganju za pojav izgorelosti, kar pa lahko negativno vpliva na njihovo stopnjo empatije. Zato smo se odločili raziskati profesionalno kakovost življenja in empatijo medicinskih sester.Ugotovili smo, da je profesionalna kakovost življenja medicinskih sester povprečna, saj je večina medicinskih sester dosegla povprečno število točk pri oceni sočutja zaradi zadovoljstva (M = 41,2; SD = 4,4), izgorelosti (M = 24,1; SD = 4,6) in sekundarnega travmatskega stresa (M = 25,4; SD = 6,3). Stopnja empatije medicinskih sester je nizka (M = 43,7; SD = 5,5). Med stopnjama izgorelosti in empatije obstaja šibka negativna statistična povezava (rs = –0,17, p = 0,017).
Keywords: zadovoljstvo pri delu, zadovoljstvo zaradi sočutja, utrujenost zaradi sočutja, izgorelost, zdravstvena nega.
Published: 15.10.2019; Views: 105; Downloads: 54
.pdf Full text (482,68 KB)

Search done in 0.12 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica