| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


31 - 40 / 64
First pagePrevious page1234567Next pageLast page
31.
Vpliv situacijskih dejavnikov pri zlorabi zapornikov v Abu Ghraibu
Sašo Farič, 2015, undergraduate thesis

Abstract: Na splošno lahko zapore definiramo kot totalne organizacije, katere namen je kaznovati ljudi, ki so kršili formalne družbene norme in jih je družba posledično kaznovala z odvzemom svobode (Wikipedia, 2014). Področje nasilja paznikov nad zaporniki v zaporih pa lahko obravnavamo kot specifično dogajanje, kjer prihaja do nekorektnega, nestrokovnega, nehumanega, ponižujočega vedenja v razmerju pazniki–zaporniki, predvsem zaradi popolnega neravnovesja moči glavnih akterjev. Na eni strani so pazniki, ki dominirajo, imajo vlogo nadzorovalcev zapornikov, ki se morajo obnašati po točno določenih normah. Tu pa prihaja do nepravilnosti, saj v določenih primerih pazniki prekoračijo svoja pooblastila in zaporniki postanejo žrtve lastne nemoči. Diplomsko delo bo prikazalo primer nemoči zapornikov v Abu Ghraibu, kjer so bili žrtve mučenja s strani paznikov, kjer so nekateri izkoristili kaos, da bi bodisi spustili na plan svoje težnje po dominantnosti, si »krajšali« čas ali pa v slepi veri verjeli, da z nizkotnimi dejanji pomagajo pri preprečevanju terorističnih napadov in reševanju ameriških življenj tako v Iraku, kot tudi doma, v Združenih državah Amerike. Problematike smo se lotili z vidika knjige Phillipa Zimbarda. V tem delu nam je avtor predstavil svojo teorijo o razlagi problematike. Mi smo skušali preveriti veljavnost teorije s pomočjo ugotovitev drugih avtorjev, od mnenj generalov, do mnenj psihologov in sociologov ter običajnih posameznikov oziroma laikov, ki so se podrobneje poglobili v omenjeno problematiko. V empiričnem delu smo skušali dobiti lasten približek zahtevnosti opravljanja pazniškega poklica, zato smo v Zavodu za prestajanje kazni zapora Maribor, oddelku Murska Sobota, preverili prisotnost stresa in posledično izgorelosti pri zaporniškem delu. Rezultati so pokazali, da je poklic paznika zahteven že pri normalnih pogojih, v pogojih in okoliščinah, kakršni so bili v Abu Ghraibu postane korektno opravljanje poklica in hkratno upoštevanje vseh pravic in dolžnosti izredno težka naloga.
Keywords: zapori, zaporniki, pazniki, pooblastila, kršitve, situacijski dejavniki, izgorelost, agresija, zlorabe, mučenje, Luciferjev efekt, diplomske naloge
Published: 02.11.2015; Views: 674; Downloads: 80
.pdf Full text (845,97 KB)

32.
Poklicna izgorelost pri šolskih svetovalnih delavcih v osnovni šoli
Jernej Kovač, Marija Javornik Krečič, 2014, original scientific article

Abstract: Šolski svetovalni delavci so zaradi narave svojega dela pogostokrat v stresu, ta pa se lahko sčasoma ob neustreznem spoprijemanju z njim razvije tudi v poklicno izgorelost. V Sloveniji do zdaj še ni bila narejena nobena raziskava, ki bi ugotavljala zaznavo poklicne izgorelosti pri šolskih svetovalnih delavcih. Naša raziskava bo zato zapolnila vrzel na področju raziskovanja šolskega svetovalnega dela. V prispevku predstavljamo nekatera teoretična izhodišča o poklicni izgorelosti in rezultate empirične raziskave. Namen empirične raziskave je bil ugotoviti zaznavanje poklicne izgorelosti pri šolskih svetovalnih delavcih – zanimala nas je stopnja poklicne izgorelosti ter obstoj razlik glede na starost, izobrazbo in prisotnost supervizije. V raziskavi smo analizirali tri dimenzije poklicne izgorelosti pri šolskih svetovalnih delavcih, in sicer manjšo izpolnjenost, izčrpanost in depersonalizacijo. Rezultati so pokazali, da večina šolskih svetovalnih delavcev dokaj homogeno zaznava povprečno raven poklicne izgorelosti. Znotraj posameznih dimenzij poklicne izgorelosti pri šolskih svetovalnih delavcih se je izkazalo, da je najmočneje izražen občutek manjše izpolnjenosti. Prav tako se je v raziskavi pokazalo, da do največjih razlik prihaja pri dimenzijah manjša izpolnjenost in čustvena izčrpanost glede na izobrazbo in prisotnost supervizije.
Keywords: šolski svetovalni delavci, poklicna izgorelost, čustvena izčrpanost, osnovne šole, manjša izpolnjenost, depersonalizacija
Published: 21.12.2015; Views: 768; Downloads: 109
.pdf Full text (664,32 KB)
This document has many files! More...

33.
Doživljanje stresa in izgorelosti, povezanih z delom z učenci s posebnimi potrebami pri učiteljih v osnovni šoli
Katja Košir, Marta Licardo, Sara Tement, Katarina Habe, 2014, original scientific article

Abstract: Namen raziskave je bil preveriti napovedno vrednost nekaterih značilnosti delovnega mesta osnovnošolskih učiteljev za doživljanje poklicnega stresa in izgorelosti. Značilnosti delovnega mesta so bile v raziskavi opredeljene kot zahteve in viri, ki smo jih nadalje delile na splošne in na specifične, vezane na delo z učenci s posebnimi potrebami. Preverjale smo, ali spremenljivke, povezane z delom z učenci s posebnimi potrebami, pojasnijo dodaten delež variance v doživljanju stresa in izgorelosti, ki ga ni mogoče pojasniti s splošnimi značilnostmi delovnega mesta. V raziskavi so sodelovali osnovnošolski učitelji iz vseh dvanajstih regij v Sloveniji; število sodelujočih variira od 439 do 886. Rezultati kažejo, da specifične značilnosti delovnega mesta samostojno napovedujejo pomemben del variance stresa, emocionalne izčrpanosti in depersonalizacije. Splošne delovne obremenitve in specifična delovna obremenjenost z učenci s posebnimi potrebami predstavljata najbolj stabilna napovednika vseh treh proučevanih kriterijev. Na osnovi ugotovitev predlagamo tudi nekatere ukrepe za zmanjšanje stopnje doživljanja stresa ter za učinkovitejše spoprijemanje z njim.
Keywords: učitelji, osnovne šole, stres, spoprijemanje, izgorelost, učenci s posebnimi potrebami
Published: 30.12.2015; Views: 949; Downloads: 270
.pdf Full text (353,86 KB)
This document has many files! More...

34.
STRES NA DELOVNEM MESTU V ORGANIZACIJAH
Maja Gostiša, 2016, bachelor thesis/paper

Abstract: V diplomskem delu smo raziskali pojav stresa in njegove posledice na delovnih mestih v organizacijah. Stres je po raziskavah v domačem (in tujem) okolju vedno bolj pereč in pogost pojav na delovnih mestih v Sloveniji. Vse večja konkurenčnost in finančna kriza določata, kdo bo ostal na trgu, kar posledično vodi v večje zahteve s strani vodij (Ovsenik in Ambrož, 2000) in zmanjševanje pravic delavcev, posledici vsega tega pa sta splošno nezadovoljstvo v organizacijah in navsezadnje znižanje produktivnosti. Delovna produktivnost in splošno zadovoljstvo sta pomembna elementa za napredek pri vsaki organizaciji in posamezniku v delovnem okolju, stres pa je tisti faktor, ki oboje znižuje. Za potrebe diplomskega dela smo opravili raziskavo, na podlagi katere smo ugotovili, da se stres v preučevani slovenski populaciji pojavlja predvsem zaradi slabih odnosov med zaposlenimi in nadrejenimi ter slabih pogojev dela, kot stresni dejavnik pa so med drugimi pomembne tudi »težavne« stranke. Stresne situacije pri zaposlenih najpogosteje privedejo do nervoz, slabše delovne učinkovitosti in preutrujenosti — izgorelosti. Kot protiutež stresnim dejavnikom na podlagi analiz priporočamo izboljšanje medosebnih odnosov v organizacijah, zvišanje osebnih dohodkov ter izboljšanje organizacijskih delovnih pogojev. Ena od najpomembnejših ugotovitev je, da stres in dejavniki stresa zagotovo niso za vse ljudi enaki in enako težko rešljivi/odpravljivi, zaradi česar predlagamo, da se pri iskanju rešitev usmerimo v ciljne skupine različnih zaposlenih, pri čemer je potrebno upoštevati starost, spol, vrsto zaposlitve (za določen/nedoločen čas), izobrazbo in delovne izkušnje.
Keywords: - stres, - preprečevanje stresa, - delo s strankami, - izgorelost, - motivatorji za odpravo stresa.
Published: 24.02.2016; Views: 592; Downloads: 112
.pdf Full text (1,96 MB)

35.
Stres na delovnem mestu v podjetju TE-CO d.o.o.
Barbara Močnik, 2016, bachelor thesis/paper

Abstract: S stresom se dandanes srečujemo pogosto in povsod, bodisi v delovnem okolju na delovnem mestu bodisi izven delovnega mesta, doma, v krogu družine. Večina posameznikov in podjetji se še ne zaveda problematike stresa, ne zavedajo se niti posledic stresa za posameznika in podjetje. Posledično tudi posvečajo premalo pozornosti odpravljanju in preprečevanju stresa. Posledice stresa se kažejo različno, odvisno od posameznika, koliko je dovzeten za stres in v kakšnem psihofizičnem stanju je posameznik. Pogosto se stres pokaže z različnimi boleznimi, zato je zelo pomembno, da posrbimo zase in za svoje zdravje. Stres lahko ublažimo ali pa se mu celo izognemo z redno telesno aktivnostjo, meditacijo, jogo in drugimi oblikami sprostitve, saj hkrati skrbimo za svoje psihično in fizično kondicijo in posledično tudi za svoje zdravje. Za temo diplomske naloge smo se odločili na podlagi svojih izkušenj s problematiko stresa. Namen in cilj diplomske naloge je prikazati problematiko stresa, se še dodatno poučiti o problematiki stresa v podjetju TE-CO d.o.o. in na podlagi dobljenih rezultatov raziskave narediti načrt, kako se s problematiko stresa soočiti in kako odpraviti posledice stresa pri zaposlenih. Ugotovili smo, da zelo veliko lahko pripomoremo že sami, če si razporedimo čas med delom in prostim časom, da si vzamemo dovolj časa zase in družino, prijatelje, hobije in telesno aktivnost, s katero tudi pripomoremo k odpravljanju stresa ali ga vsaj omilimo. V podjetju bi kot rešitev za zmanjšanje stresa postavili jasno delitev dela, sprotno reševanje nesoglasij in izboljšanje komunikacije med zaposlenimi. V praksi se je za pozitivni učinek pokazal tudi »team building«, s katerim spodbujamo boljšo komunikacijo in sodelovanje med zaposlenimi.
Keywords: stres, absentizem, izgorelost, posledice stresa, odpraljanje stresa
Published: 12.05.2016; Views: 351; Downloads: 40
.pdf Full text (1,97 MB)

36.
Dejavniki in posledice izgorevanja medicinskih sester in tehnikov zdravstvene nege: podrobnejši pogled na etično sprejemanje odločitev
Katjuša Rajovec, 2016, master's thesis/paper

Abstract: Tempo današnjega časa, vse večja pričakovanja posameznika, notranje neravnovesje in drugi dejavniki lahko hitro sprožijo sindrom izgorelosti. Največkrat glavni krivec za nastalo situacijo postane stres. Izgorelost pa je pojem veliko večjih razsežnosti, ki sčasoma popolnoma ohromi našo osebnostno rast. Celoten proces se ne odvija samo na delovnem področju, ampak tudi na preostalih osebnostnih področjih. Izgorevanje ni samo problem ljudi, ampak tudi družbenega okolja, v katerem so zaposleni. Bolezen ima težke in dolgotrajne posledice, zato sta pomembna pravočasno ukrepanje in hitra prepoznava znakov. Izgorelost med zdravstvenimi delavci ne vpliva samo na področja, povezana s posameznikom, ampak ima pomemben vpliv tudi na odločanje in odzivanje posameznika ob pojavu etičnih dilem. Ob prisotnosti znakov izgorelosti lahko posameznik deluje v škodo pacientovemu zdravju, zmožnost sprejemanja odločitev, zlasti v situacijah, v katerih je prisotna etična dilema, pa je omejena. V magistrskem delu smo na vzorcu 41 ljudi ugotavljali dejavnike, povezane z izgorelostjo, in posledice izgorelosti. Med preučevane spremenljivke smo zajeli stresorje pri delu (tj. mogoč dejavnik), konflikt med delom in družino (tj. mogoč dejavnik), delovno zadovoljstvo (tj. mogoča posledica), telesno in duševno zdravje (tj. posledica). Dodatno smo sestavili tudi vrsto vprašanj za preverjanje etičnega sprejemanja odločitev in si ogledali, ali stopnja izgorelosti določa sprejemanje odločitev. Rezultati so pokazali pričakovano smer povezanosti med izgorelostjo ter preučevanimi dejavniki in posledicami. Analiza odgovorov v povezavi z etičnim sprejemanjem odločitev ni pokazala nikakršnih povednih rezultatov. Pridobljeni rezultati imajo nekatere pomembne implikacije za delo na področju zdravstvene nege.
Keywords: izgorelost, stres, etična dilema, odločanje, zdravstveni delavci
Published: 04.10.2016; Views: 835; Downloads: 178
.pdf Full text (1,46 MB)

37.
Stres med člani negovalnega tima na psihiatričnem področju, v kliničnem okolju in v posebnem socialno-varstvenem zavodu
Urška Nemec, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Teoretična izhodišča: V 21. stoletju smo s sodobnim načinom življenja zelo izpostavljeni stresu. Stres na delovnem mestu privede do velikih obremenitev, njegova posledica v zdravstveni negi je slabša kakovost zdravstvene nege. Različni avtorji so navedli, da so na psihiatričnem področju pogoste stresne situacije in da so osebe, ki obravnavajo paciente z duševnimi motnjami bolj podvržene stresu. Metodologija raziskovanja: Raziskava je temeljila na kvantitativni metodologiji. Izvedena je bila v posebnem socialno-varstvenem zavodu, kjer je bilo vključenih 37 članov negovalnega tima in v psihiatrični bolnišnici, kjer je bilo vključenih 36 članov negovalnega tima. Rezultati: Za anketirane so najbolj stresni dejavniki slabo nagrajevanje za opravljeno delo, slabi medsebojni odnosi med sodelavci in zmanjšan občutek varnosti ob nepredvidljivih pacientih. Anketirani velikokrat premišljujejo o službi tudi ko so doma in pogosto pomislijo na stres v delovnem okolju. Na delovnem mestu se srečujejo s fizičnim in/ali psihičnim nasiljem, ki ga izvajajo pacienti, pri tem pa so anketirani bili že večkrat ogroženi. Kljub temu so do pacientov z duševnimi motnjami strpni. Na terapevtsko komunikacijo, ki je ključnega pomena pri pacientu z duševno motnjo, včasih pozabljajo. Sklep: Stresnim situacijam, nasilju in različnim incidentom na psihiatričnem področju, tako v kliničnem okolju kot v posebnem socialno-varstvenem zavodu se ni mogoče popolnoma izogniti. Za medicinsko sestro, ki deluje v zdravstveni negi na psihiatričnem področju je pomembno, da ima dobre komunikacijske spretnosti in veščine za vzpostavljanje medsebojnih odnosov. Dobro razumevanje in poznavanje duševnih motenj, empatijo, terapevtsko komunikacijo mora ponotranjiti, saj so to lastnosti, ki zaposlenega na psihiatričnem področju primarno varujejo pred stresom, posledično pa pred nasiljem in incidenti s strani pacientov.
Keywords: psihiatrija, naloge medicinske sestre, stres, delovno mesto, izgorelost, socialno-varstveni zavod, psihiatrična bolnišnica
Published: 27.09.2016; Views: 581; Downloads: 171
.pdf Full text (461,40 KB)

38.
PREMAGOVANJE STRESA IN PREPREČEVANJE IZGORELOSTI ZAPOSLENIH V DOMOVIH STAREJŠIH
Cvetka Laubič, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Teoretična izhodišča: Stres je psihofizično dogajanje v človeškem organizmu, ki ga največkrat sprožajo škodljivi dejavniki. V zadnjih desetletjih je povezan predvsem z opravljanjem dela in zaposlenostjo. Kaže se na različne načine. Za človekovo zdravje in počutje predstavlja veliko breme, ki lahko vodi v bolezni različne simptomatike. S pravilnim ravnanjem je mogoče znake in posledice stresa omiliti ali stres preprečevati. Delo v domovih starejših je zahtevno, težko in stresno. Z raziskavo smo imeli namen ugotoviti pojavljanje stresa pri zdravstveno negovalnem osebju v domovih starejših in njihovo soočanje s posledicami stresa ter v nadaljevanju dela oblikovati model ravnanja za zmanjšanje posledic stresa. Metode: Izbrana je bila deskriptivna metoda dela. Za potrebe raziskave je bila uporabljena kvantitativna metoda, z anonimnim anketnim vprašalnikom, ki je vseboval 20 vprašanj zaprtega in polzaprtega tipa. Izvedena je bila med zdravstveno negovalnim osebjem v petih domovih starejših maja in junija 2016. Sodelovalo je 91 udeležencev. Za potrebe obdelave ter grafične in pisne predstavitve podatkov so bili uporabljeni računalniški programi Microsoft Excel in Microsoft Word. Rezultati: Ugotovli smo, da je stres med delavci v domovih starejših prisoten, da ga najbolj vzpodbujajo delo z dementnimi stanovalci, preveč delovnih nalog, zahteve svojcev in premalo posvečanja metodam za obvladovanje stresa. Razprava in sklep: Za premagovanje stresa zaposleni in vodstva naredijo premalo, ker se pomena stresa in njegovih posledic premalo zavedajo ali to področje premalo poznajo. Posledice takega ravnanja se kažejo na zdravju zaposlenih, na kakovosti opravljenega dela ter na zadovoljstvu stanovalcev domov starejših in njihovih svojcev. Model ravnanja za obvladovanje stresa vključuje več elementov, uresničljivih na nivoju organizacij in na nivoju posameznih delavcev.
Keywords: Stres, zdravstveno negovalno osebje, stanovalci doma starejših, izgorelost, preventiva.
Published: 14.10.2016; Views: 755; Downloads: 136
.pdf Full text (670,17 KB)

39.
MEDOSEBNI ODNOSI IN IZGOREVANJE ZAPOSLENIH V TIMU ZDRAVSTVENE NEGE IN OSKRBE V DOMU STREJŠIH OBČANOV
Rok Bernad, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Teoretična izhodišča: Medosebni odnosi igrajo ključno vlogo v timu in celotnem procesu zdravstvene nege. To se kaže v uspešnosti in osebnem zadovoljstvu zaposlenih ter v njihovem sodelovanju in timskem delu. Tim je skupina dveh ali več ljudi, ki delujejo v interakciji, da bi dosegli določen cilj. Ker so člani tima v domovih starejših občanov nenehno izpostavljeni raznim oblikam stresa, pomanjkanju kadra, delu v treh izmenah in usmerjanju zdravstvene nege k individualnim potrebam starostnika. Namen raziskave je bil ugotoviti kakšni so medosebni odnosi zaposlenih v timu zdravstvene nege in oskrbe in ali so pri zaposlenih prisotni simptomi izgorevanja. Metode: V diplomskem delu smo uporabili kvantitativno metodologijo raziskovanja. V empiričnem delu smo proučili, analizirali in sintetizirali zbrane primarne in sekundarne vire podatkov. Primarne podatke smo pridobili s pomočjo anketnega vprašalnika, ki je vseboval 19 vprašanj zaprtega tipa. Anketo smo razdelili med 31 zaposlenih v zdravstveni negi in oskrbi in sicer v mesecu avgustu 2016. Rezultati: Ugotovili smo, da so medosebni odnosi v timu izbranega doma starejših občanov relativno dobri, saj se večina anketiranih v timu počuti dobro in da se še ne čuti izgorelost posameznika na delovnem mestu, se pa že opažajo začetki izgorelosti. Iz raziskave smo ugotovili še, da je eden od razlogov za slabo počutje oz. slabe odnose tudi obrekovanje med sodelavci, kar se pa po njihovem mnenju s pogovori da odpraviti. Med ostalimi slabše ocenjenimi vzroki je še nezadostna komunikacija med zaposlenimi, da vodstvo ne nagrajuje zaposlenih za uspešnost in prekratek delovnik za uspešno opravljanje dela. Sklep: Rešitev za dobre medosebne odnose in zmanjšanje izgorelosti med zaposlenimi, je v vodstvu in sicer z rednimi timskimi sestanki z zaposlenimi glede odnosov na delovnem mestu, v boljši organizaciji dela, v nagrajevanju kadra za uspešno opravljeno delo ter v organiziranju raznih izobraževanj glede medosebnih odnosov med zaposlenimi. Prav tako lahko vsak posameznik vpliva na dobre medosebne odnose, če le prisluhne svojemu sodelavcu, mu pomaga, skratka, da se zaveda, da v timu ni sam in da je treba upoštevati tudi voljo drugih. Prav pogovori s prijateljskim druženjem izven delovnega čas morda lahko v celoti rešijo obstoječe probleme s koristnimi predlogi.
Keywords: medosebni odnosi, stres, izgorelost, zdravstveni tehnik, medicinska sestra, timsko delo. 
Published: 12.10.2016; Views: 888; Downloads: 92
.pdf Full text (784,64 KB)

40.
POVEZANOST NERAVNOVESJA MED TRUDOM IN NAGRADO V DELOVNEM OKOLJU Z INDIKATORJI TELESNEGA IN DUŠEVNEGA ZDRAVJA
Larisa Cvilak, 2016, master's thesis

Abstract: Veliko teorij preučuje stres v delovnem okolju. V tej raziskavi smo se osredotočili za model ERI preučevanja stresa, ki se osredotoča na razmerje med trudom, vloženim v delo in nagrado, ki jo za trud pričakujemo. Neravnovesje med trudom in nagrado lahko namreč vodi v občutenje stresa na delovnem mestu, s stresom pa se povezujejo tudi številni psihološki in fizični indikatorji zdravja. Tako smo želeli preveriti, ali obstajajo razlike med skupinami zaposlenih v depresivni simptomatiki, izgorelosti, krvnemu pritisku in razmerju obsega pasu ter višino glede na razmerje ERI, prav tako visoko oz. nizko predanost delu in kakšna je razlika, če pogledamo še interakcijo obojega. Raziskave, ki je potekala v okviru projekta ZdravUm, se je udeležilo 97 zaposlenih iz različnih poklicnih skupin. Reševali so vprašalnik ERI-Q (Siegrist, 2013), vprašalnik izgorelosti OLBI – The Oldenburg Burnout Inventory (Demerouti idr. 2001) in vprašalnik o bolnikovem zdravju 9 oz. PHQ-9 (Patient Health Questionnaire 9) (Kroenke in Spitzer, 2002). Poleg tega smo udeležencem izmerili še krvni pritisk ter obseg pasu in višino, da smo lahko izračunali razmerje med njima. Rezultati so pokazali, da zaposleni, ki so prekomerno predani delu poročajo o več depresivnih simptomih kot zaposleni, ki delu niso prekomerni predani. Razlika se je pokazala kot statistično pomembna. Pokazal pa se je tudi statistično pomemben pogojen učinek interakcije razmerja ERI in prekomerne predanosti glede prisotnosti depresivnih simptomov. O več depresivnih simptomih tako poročajo zaposleni z neugodnim razmerjem in visoko prekomerno predanostjo v primerjavi z zaposlenimi z neugodnim ERI razmerjem in nizko predanostjo. V nadaljevanju smo odkrili, da zaposleni, ki so prekomerno predani delu poročajo tudi o več simptomih izgorelosti kot zaposleni, ki delu niso prekomerno predani. Tudi tukaj je razlika med njimi statistično pomembna. Ugotovitve v nadaljevanju pa se niso izkazale kot statistično pomembne. Razlike med zaposlenimi v poročanju o zgornjem oz. spodnjem krvnem pritisku glede na prekomerno predanost, razmerje ERI ali interakcijo obojega nismo odkrili. Prav tako ni statistično pomembna razlika med skupinama zaposlenih z neugodnim/ugodnim ERI razmerjem glede razmerja med obsegom pasu in višino. Iz rezultatov lahko sklepamo, da se stres na delovnem mestu povezuje s psihološkimi indikatorji zdravja. Zaradi tega je zelo pomembno poskrbeti za zdravje zaposlenih. Psihologi smo tukaj strokovni delavci, ki lahko k temu pripomoremo. Delodajalce in zaposlene moramo ozaveščati o problemu, jim nuditi pomoč ter jih učiti o strategijah spoprijemanja, saj le skupaj lahko naredimo korak naprej v preprečevanju stresa na delovnem mestu.
Keywords: neravnovesje med trudom in nagrado, model ERI, stres v delovnem okolju, depresivna simptomatika, izgorelost, krvni pritisk, razmerje med obsegom pasu in višino
Published: 29.09.2016; Views: 470; Downloads: 160
.pdf Full text (1,07 MB)

Search done in 0.23 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica