Search the digital library catalog

Abstract: Naše misli in prepričanja o sebi, drugih in svetu oblikujejo naša čustva in posledično tudi vedenje. Kadar so misli in prepričanja pristranska, napačna, neučinkovita ali izkrivljena, govorimo o neprilagojenih miselnih vzorcih, ki lahko imajo pomemben vpliv na to, kako živimo. Teh se je smiselno zavedati in jih spreminjati. Slednje je pomembno tudi za delovno okolje. Namen raziskave je bil preveriti klinično veljavnost predhodno novonastalega Vprašalnika z delom povezanih neprilagojenih miselnih vzorcev (WMTPQ), tj. ali vprašalnik v svojih rezultatih resnično loči med splošno in klinično populacijo. Slednje smo preverjali preko raziskave, ki je zajemala 64 udeležencev (N-splošna populacija = 32, N-klinična populacija = 32). V klinični vzorec smo zajeli posameznike, ki so trenutno delovno aktivni, a imajo klinično diagnozo oziroma simptome, ki bi kazali na izgorelost pri delu. Prav tako smo z raziskavo želeli preveriti, ali se z delom povezani neprilagojeni miselni vzorci povezujejo z izgorelostjo (MBI-GS), depresijo, anksioznostjo, stresom (DASS-21) ter s storilnostno pogojenim samovrednotenjem (PBSE), kot to predvideva teorija. Naši rezultati so v prvem koraku pokazali ustreznost obeh vzorcev, saj se klinični vzorec statistično pomembno razlikuje od vzorca splošne populacije v vseh merjenih spremenljivkah. Rezultati raziskave so nadalje pokazali naslednje: klinično veljavnost WMTPQ ter pomembno pozitivno povezanost WMTPQ z izgorelostjo, depresijo, anksioznostjo, stresom ter s storilnostno pogojenim samovrednotenjem. S pričujočo raziskavo zaključujemo, da je WMTPQ zanesljiv in veljaven inštrument za merjenje z delom povezanih neprilagojenih miselnih vzorcev.
Keywords: kognitivne distorzije, iracionalna prepričanja, izgorelost, klinična veljavnost, Vprašalnik z delom povezanih neprilagojenih miselnih vzorcev WMTPQ
Published in DKUM: 16.11.2023; Views: 40; Downloads: 1
Full text (1,54 MB)

Abstract: Uvod: Sektor domov za ostarele je ključnega pomena za naše zdravstveno varstvo, zlasti zaradi zahtev starajočega se prebivalstva in njegovih zahtev po kompleksni oskrbi. Poglabljanje v podrobnosti delovne obremenitve in njenih širših posledic za osebje v domovih za ostarele je aktualno in ključno. Metode: V naši študiji smo iz bogatih izkušenj in spoznanj zaposlenih v zdravstvenih domovih poskušali razbrati vzorce in občutke v zvezi z delovno obremenitvijo, čustvenimi zahtevami ter zaznavanjem zadovoljstva pri delu in stresa, ki ga povzroča delo. Rezultati: Ugotovitve študije so pokazale na prekomerno delovno obremenjenost, saj se dve tretjini pogosto spopadata z izgorelostjo. Čeprav se je približno 10 % udeležencev počutilo obremenjenih zaradi svoje vloge, jih je kar 90 % na svoje dolžnosti gledalo kot na poslanstvo. Ugotovitve nakazujejo, da je približno 70 % vprašanih zadovoljnih z delom, približno 62 % pa jih je kot ključni dejavnik stresa navedlo medosebna trenja, zlasti pritožbe sodelavcev. Razprava: Skupne ugotovitve študije nakazujejo, da negovalci izžarevajo predanost in ponos do tega poklica, čeprav se v veliki meri spopadajo s fizičnimi zahtevami in čustvenimi tokovi, ki jih še poudarjajo napeti odnosi s stanovalci domov. Medosebna dinamika, zlasti obremenitve zaradi pritožb sodelavcev in morebitnih govoric, še dodatno otežijo njihove delovne izkušnje in zaznavanega zadovoljstva pri delu. Zaključek: Čeprav osebje v domovih za starejše izkazuje hvalevreden ponos in predanost, so potrebne s strani tovrstnih institucij in njohovega vodstva, nekatere intervencije na področju človeških virov. Pobude, ki se osredotočajo na povezanost ekipe, jasno razmejitev vlog in odpravo kadrovskih neravnovesij, bi lahko napovedale preobrazbo tako za negovalce kot za stanovalce domov.
Keywords: institucionalno varstvo, delovna obremenitev, izgorelost, medosebna dinamika, dobro počutje negovalcev
Published in DKUM: 26.10.2023; Views: 119; Downloads: 33
Full text (1,28 MB)

Abstract: Uvod: Zdravstvena nega spada med poklice, ki so v večji meri izpostavljeni obremenitvam ter imajo visoko stopnjo ogroženosti za sindrom izgorelosti. Obremenitve, kot so stres, težki in agresivni pacienti na delovnem mestu, postajajo vse intenzivnejše in pogosto vodijo v nekakovostno delovno življenje in posledično v proces izgorevanja. Namen zaključnega dela je ugotoviti, kako zaposleni v zdravstveni negi doživljajo delovno okolje ter v kolikšni meri kakovost delovnega okolja vpliva na tveganje za pojav sindroma izgorelosti. Metode: Empirični del zaključnega dela temelji na kvantitativni metodologiji. Kot instrument za raziskovanje sta bila uporabljena anketna vprašalnika za oceno kakovosti delovnega okolja (WRQoL) in oceno stopnje izgorelosti (BAT). Raziskava je potekala med zaposlenimi v zdravstveni negi na sekundarni ravni v eni izmed slovenskih bolnišnic. Podatki so bili analizirani s pomočjo deskriptivne statistike z uporabo programa IBM SPSS Statistics 28.0. Rezultati: Stopnja poklicne izgorelosti pri medicinskih sestrah se je v naši raziskavi izkazala za nizko, vendar so udeleženci navedli visoko stopnjo stresa na delovnem mestu. Kakovost delovnega okolja medicinskih sester je bila na zmerni ravni. Ugotovljeno je bilo, da obstaja statistično pomembna povezava med kakovostjo delovnega okolja in tveganjem za pojav sindroma izgorelosti (p < 0,001). Razprava in zaključek: Nezadovoljstvo z delom vodi do večje stopnje nekakovostnega delovnega življenja in povečanega tveganja za nastanek pojava izgorelosti, kar posledično vpliva na kakovost zdravstvene nege. Rešitev k zmanjševanju izgorelosti zaposlenih v zdravstveni negi in k njeni prepoznavnosti vidimo v povečanju ozaveščanja o sindromu izgorelosti.
Keywords: izgorelost, medicinska sestra, kakovost delovnega okolja
Published in DKUM: 10.08.2023; Views: 417; Downloads: 92
Full text (991,87 KB)

Abstract: Stres in izgorelost se v današnjem času pogosteje pojavljata tako med posamezniki kot tudi v poklicnem svetu. Za enega izmed bolj stresnih poklicev velja policijski poklic. Z opravljanjem številnih nalog se policisti izpostavljajo nevarnim in nepredvidljivim situacijam, zato so posledično bolj podvrženi stresu in v primeru neustreznega zdravljenja se lahko razvije izgorelost. Izgorelost je stanje telesne, duševne in čustvene izčrpanosti, ki je posledica dolgotrajnega stresa. Nastane zaradi preobremenjenega dela, nesposobnosti doseči želene rezultate oziroma kadar posameznik ni zmožen slediti delovnim zahtevam. Zaradi tega je ključnega pomena pravočasno odkrivanje oziroma ugotavljanje odstopanj pri vsakem zaposlenem. Nezmožnost obvladovanja lastnih občutkov ima lahko na dolgi rok večjo škodo, zato se v policiji zavzemajo za razne delavnice in psihološko podporo policistom. V primeru neustreznega zdravljenja se lahko razvije PTSM, kateri lahko sledi zloraba alkohola in drog. V obdobju koronavirusa, ki je Slovenijo doletel leta 2020, so v večji meri nadzorni varnostni organi morali opravljati terensko delo in tako niso imeli možnosti dela od doma. Policisti so v času epidemije koronavirusa poleg vsakdanjega rutinskega dela morali upoštevati dodatne ukrepe za uspešno zajezitev okužbe. Ti so se v zelo kratkem času neprestano spreminjali. Delo v tem času je za policiste pomenilo večji obseg dela na terenu in posledično večjo dovzetnost za okužbo s covidom-19. Med tem časom je bila ključnega pomena tudi komunikacija z ljudmi, saj so bili zaradi stanja in ukrepov v državi nerazumevajoči. V zaključnem delu smo s pomočjo pregleda literature predstavili še ostale posledice stresa in izgorelosti pred časom epidemije. Prav tako smo se osredotočili na posledice izgorelosti in kako se le te kažejo v zasebnem življenju. Da bi ugotovili obremenjenost z delom v času epidemije in okoliščine, ki privedejo do izgorelosti, smo opravili intervju z dvema policistoma iz Policijske postaje Ljubljana Center.  
Keywords: policisti, izgorelost, stres, COVID-19, diplomske naloge
Published in DKUM: 02.06.2023; Views: 492; Downloads: 95
Full text (1,44 MB)

Abstract: Cilj magistrskega dela je raziskati dejavnike, ki bodo v času mogočih ponovnih epidemij prepoznale dejavnike tveganja, ki vplivajo na izgorelost in dojemanje varnosti zdravstvene obravnave zdravstvenih delavcev. Uporabljena je bila kvantitativna neeksperimentalna metoda raziskovanja. V raziskavi sta bila kot instrument uporabljena dva vprašalnika. Statistično populacijo so predstavljali vsi zaposleni v eni izmed slovenskih bolnišnic. Ustrezna organizacija bolnišnice v času epidemije je pozitivno povezana z občutkom varnosti pacientov med zaposlenimi v času epidemije. V raziskavi ugotavljamo pomembnost komunikacije vodstva zdravstvenih organizacij v času epidemije. Višja samoocena komunikacije anketirancev, vodstva z zaposlenimi v času epidemije je pozitivno povezana z občutkom varnosti pacientov med zaposlenimi v času epidemije in negativno z občutkom izgorelosti med zaposlenimi v času epidemije na področju depersonalizacije. Ustrezno sodelovanje med poklicnimi skupinami v času epidemije je negativno povezano z občutkom izgorelosti med zaposlenimi v času epidemije na področju depersonalizacije. V času epidemije je odgovornost vodstev bolnišnic, da z ustreznim vodenjem, organizacijo in s komunikacijo omogoča kakovostno sodelovanje med različnimi poklicnimi skupinami.
Keywords: epidemija, Covid-19, izgorelost, varnost
Published in DKUM: 23.02.2023; Views: 211; Downloads: 39
Full text (1,06 MB)