| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 91
First pagePrevious page12345678910Next pageLast page
1.
Psihometrične lastnosti Vprašalnika z delom povezanih neprilagojenih miselnih vzorcev na klinični populaciji : magistrsko delo
Valerija Podlesnik, 2023, master's thesis

Abstract: Naše misli in prepričanja o sebi, drugih in svetu oblikujejo naša čustva in posledično tudi vedenje. Kadar so misli in prepričanja pristranska, napačna, neučinkovita ali izkrivljena, govorimo o neprilagojenih miselnih vzorcih, ki lahko imajo pomemben vpliv na to, kako živimo. Teh se je smiselno zavedati in jih spreminjati. Slednje je pomembno tudi za delovno okolje. Namen raziskave je bil preveriti klinično veljavnost predhodno novonastalega Vprašalnika z delom povezanih neprilagojenih miselnih vzorcev (WMTPQ), tj. ali vprašalnik v svojih rezultatih resnično loči med splošno in klinično populacijo. Slednje smo preverjali preko raziskave, ki je zajemala 64 udeležencev (N-splošna populacija = 32, N-klinična populacija = 32). V klinični vzorec smo zajeli posameznike, ki so trenutno delovno aktivni, a imajo klinično diagnozo oziroma simptome, ki bi kazali na izgorelost pri delu. Prav tako smo z raziskavo želeli preveriti, ali se z delom povezani neprilagojeni miselni vzorci povezujejo z izgorelostjo (MBI-GS), depresijo, anksioznostjo, stresom (DASS-21) ter s storilnostno pogojenim samovrednotenjem (PBSE), kot to predvideva teorija. Naši rezultati so v prvem koraku pokazali ustreznost obeh vzorcev, saj se klinični vzorec statistično pomembno razlikuje od vzorca splošne populacije v vseh merjenih spremenljivkah. Rezultati raziskave so nadalje pokazali naslednje: klinično veljavnost WMTPQ ter pomembno pozitivno povezanost WMTPQ z izgorelostjo, depresijo, anksioznostjo, stresom ter s storilnostno pogojenim samovrednotenjem. S pričujočo raziskavo zaključujemo, da je WMTPQ zanesljiv in veljaven inštrument za merjenje z delom povezanih neprilagojenih miselnih vzorcev.
Keywords: kognitivne distorzije, iracionalna prepričanja, izgorelost, klinična veljavnost, Vprašalnik z delom povezanih neprilagojenih miselnih vzorcev WMTPQ
Published in DKUM: 16.11.2023; Views: 40; Downloads: 1
.pdf Full text (1,54 MB)

2.
Vpliv managementa na preprečevanje izgorelosti zaposlenih v času digitalizacije
Krešo Antonić, 2023, undergraduate thesis

Abstract: V digitalni dobi je prišlo do številnih sprememb v načinu komuniciranja, poslovanja in interakcije z informacijami. Kljub številnim prednostim digitalizacije pa je izgorelost zaposlenih v digitalni dobi postala pereč problem. Izgorelost je posledica kroničnega stresa na delovnem mestu, ki ga lahko povečajo stresorji digitalne dobe, kot sta stalna povezljivost in pričakovanje stalne razpoložljivosti. Management ima ključno vlogo pri preprečevanju in reševanju izgorelosti zaposlenih v času digitalizacije. Učinkovito vodenje in strategije upravljanja lahko pomagajo zmanjšati tveganje za izgorelost zaposlenih v digitalnem okolju. To vključuje razumevanje potreb in občutkov zaposlenih, uvajanje tehnoloških inovacij, ki dajejo prednost dobremu počutju in vključenosti zaposlenih, ter spodbujanje samoupravljanja, kjer zaposleni prevzamejo odgovornost za svoje dobro počutje. V diplomskem delu smo predstavili vpliv managementa na preprečevanje izgorelosti zaposlenih v času digitalizacije. Raziskovalna vprašanja so se osredotočila na vpliv neustreznih strategij upravljanja na produktivnost in na povečano stopnjo izgorelosti zaposlenih v podjetjih, ki hitro prehajajo na digitalizacijo brez ustrezne podpore in usposabljanja. V nadaljevanju so navedeni različne študije in viri, ki obravnavajo tematiko izgorelosti, vpliv digitalizacije na zaposlene in način, kako lahko management vpliva na preprečevanje izgorelosti.
Keywords: izgorelost, digitalizacija, management, digitalne kompetence, zaposleni
Published in DKUM: 10.11.2023; Views: 74; Downloads: 1
.pdf Full text (1,44 MB)

3.
Vpliv preobremenjenosti na zaposlene v institucionalnem varstvu
Darja Sitar Stopajnik, 2023, master's thesis

Abstract: Uvod: Sektor domov za ostarele je ključnega pomena za naše zdravstveno varstvo, zlasti zaradi zahtev starajočega se prebivalstva in njegovih zahtev po kompleksni oskrbi. Poglabljanje v podrobnosti delovne obremenitve in njenih širših posledic za osebje v domovih za ostarele je aktualno in ključno. Metode: V naši študiji smo iz bogatih izkušenj in spoznanj zaposlenih v zdravstvenih domovih poskušali razbrati vzorce in občutke v zvezi z delovno obremenitvijo, čustvenimi zahtevami ter zaznavanjem zadovoljstva pri delu in stresa, ki ga povzroča delo. Rezultati: Ugotovitve študije so pokazale na prekomerno delovno obremenjenost, saj se dve tretjini pogosto spopadata z izgorelostjo. Čeprav se je približno 10 % udeležencev počutilo obremenjenih zaradi svoje vloge, jih je kar 90 % na svoje dolžnosti gledalo kot na poslanstvo. Ugotovitve nakazujejo, da je približno 70 % vprašanih zadovoljnih z delom, približno 62 % pa jih je kot ključni dejavnik stresa navedlo medosebna trenja, zlasti pritožbe sodelavcev. Razprava: Skupne ugotovitve študije nakazujejo, da negovalci izžarevajo predanost in ponos do tega poklica, čeprav se v veliki meri spopadajo s fizičnimi zahtevami in čustvenimi tokovi, ki jih še poudarjajo napeti odnosi s stanovalci domov. Medosebna dinamika, zlasti obremenitve zaradi pritožb sodelavcev in morebitnih govoric, še dodatno otežijo njihove delovne izkušnje in zaznavanega zadovoljstva pri delu. Zaključek: Čeprav osebje v domovih za starejše izkazuje hvalevreden ponos in predanost, so potrebne s strani tovrstnih institucij in njohovega vodstva, nekatere intervencije na področju človeških virov. Pobude, ki se osredotočajo na povezanost ekipe, jasno razmejitev vlog in odpravo kadrovskih neravnovesij, bi lahko napovedale preobrazbo tako za negovalce kot za stanovalce domov.
Keywords: institucionalno varstvo, delovna obremenitev, izgorelost, medosebna dinamika, dobro počutje negovalcev
Published in DKUM: 26.10.2023; Views: 119; Downloads: 33
.pdf Full text (1,28 MB)

4.
Vpliv pandemije covida-19 na pojav izgorelosti pri zaposlenih v nujni medicinski pomoči
Boštjan Polenčič, 2023, undergraduate thesis

Abstract: Uvod: Pandemija COVIDA-19 je pomembno vplivala na zdravstvene sisteme po vsem svetu. Zaposleni v nujni medicinski pomoči so se v času pandemije srečevali z novimi in pogosto z nepoznanimi izzivi. Potrebno je bilo prilagodili delo, bili so mnogo bolj izpostavljeni okužbi, soočali so se s pomankanjem opreme in kadra, izpostavljeni so bili ekstremnim pogojem dela, kar lahko privede do izgorelosti. Namen zaključnega dela je raziskati vpliv pandemije COVIDA-19 na pojav izgorelosti pri zaposlenih v nujni medicinski pomoči. Metode: V namen priprave zaključnega dela smo izvedli pregled literature, uporabili smo deskriptivno metodo dela, metodo analize in sinteze, prav tako smo uporabili metodo kompilacije in komparacije. Literaturo smo poiskali v podatkovnih bazah, CINAHL Ultimate Medline in Web of Sciences. Iskanje literature smo prikazali po priporočilih PRISMA. Rezultate smo prikazali v evalvacijski in sintezni tabeli. Rezultati: Rezultati kažejo, da je pandemija COVID-19 pomembno vplivala na pojav izgorelosti med zaposlenimi v nujni medicinski pomoči. Dejavniki za pojav sindroma izgorelosti so povezani s pomankanjem kadra, zaščitne opreme, opravljanjem nadurnega dela, socialne izoliranosti in čustvene ter fizične preobremenjenosti. Posledice izgorelosti se kažejo kot zmanjšana kakovost oskrbe bolnikov, razmišljanje o odpovedi ali menjavi delovnega mesta in splošno nezadovoljstvo z opravljanjem dela. Razprava in zaključek: Pojav izgorelosti med zaposlenimi v nujni medicinski pomoči se je v času pandemije COVIDA-19 povečal. Za preprečevanje pojava izgorelosti je pomembno razvijanje strategij za obvladovanje kriznih situacij, priporočljivo je izvajati monitoring nivoja stresa, nuditi ustrezno strokovno podporo in psihološko pomoč zaposlenim, v namen ohranjanja duševnega zdravja in dobrega počutja.
Keywords: pandemija, nujna medicinska pomoč, zaposleni, izgorelost
Published in DKUM: 16.08.2023; Views: 248; Downloads: 56
.pdf Full text (444,08 KB)

5.
Vpliv kakovosti delovnega okolja zaposlenih v zdravstveni negi na tveganje za pojav sindroma izgorelosti
Katja Godec, 2023, master's thesis

Abstract: Uvod: Zdravstvena nega spada med poklice, ki so v večji meri izpostavljeni obremenitvam ter imajo visoko stopnjo ogroženosti za sindrom izgorelosti. Obremenitve, kot so stres, težki in agresivni pacienti na delovnem mestu, postajajo vse intenzivnejše in pogosto vodijo v nekakovostno delovno življenje in posledično v proces izgorevanja. Namen zaključnega dela je ugotoviti, kako zaposleni v zdravstveni negi doživljajo delovno okolje ter v kolikšni meri kakovost delovnega okolja vpliva na tveganje za pojav sindroma izgorelosti. Metode: Empirični del zaključnega dela temelji na kvantitativni metodologiji. Kot instrument za raziskovanje sta bila uporabljena anketna vprašalnika za oceno kakovosti delovnega okolja (WRQoL) in oceno stopnje izgorelosti (BAT). Raziskava je potekala med zaposlenimi v zdravstveni negi na sekundarni ravni v eni izmed slovenskih bolnišnic. Podatki so bili analizirani s pomočjo deskriptivne statistike z uporabo programa IBM SPSS Statistics 28.0. Rezultati: Stopnja poklicne izgorelosti pri medicinskih sestrah se je v naši raziskavi izkazala za nizko, vendar so udeleženci navedli visoko stopnjo stresa na delovnem mestu. Kakovost delovnega okolja medicinskih sester je bila na zmerni ravni. Ugotovljeno je bilo, da obstaja statistično pomembna povezava med kakovostjo delovnega okolja in tveganjem za pojav sindroma izgorelosti (p < 0,001). Razprava in zaključek: Nezadovoljstvo z delom vodi do večje stopnje nekakovostnega delovnega življenja in povečanega tveganja za nastanek pojava izgorelosti, kar posledično vpliva na kakovost zdravstvene nege. Rešitev k zmanjševanju izgorelosti zaposlenih v zdravstveni negi in k njeni prepoznavnosti vidimo v povečanju ozaveščanja o sindromu izgorelosti.
Keywords: izgorelost, medicinska sestra, kakovost delovnega okolja
Published in DKUM: 10.08.2023; Views: 417; Downloads: 92
.pdf Full text (991,87 KB)

6.
Vpliv usklajevanja poklicnega in zasebnega življenja na izgorelost
Barbara Budja, 2023, master's thesis

Abstract: V magistrski nalogi je predstavljen vpliv usklajevanja poklicnega in zasebnega življenja na izgorelost. V teoretičnem delu smo opredelili oba koncepta in predstavili posamezne dejavnike, ki vplivajo tako na usklajevanje dela in zasebnega življenja kot tudi na stopnje izgorelosti. Dejavnike pa smo razdelili na organizacijske in posameznikove ter notranje in zunanje. V raziskovalnem delu magistrskega dela smo uporabili kvantitativno metodologijo dela. Raziskavo smo izvedeli med naključno izbranimi posamezniki. V raziskavi smo preverjali, kateri dejavniki na posameznikovi in organizacijski ravni vplivajo na usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja ter na izgorelost ter ali nanju vplivajo enaki dejavniki. Zanimalo pa nas je tudi, ali težave pri ustaljevanju poklicnega in zasebnega življenja vplivajo na izgorelost. Ugotovili smo, da na usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja vplivajo predvsem organizacijski dejavniki, na stopnje izgorelosti (izčrpanost, utrujenost in izgorelost) pa bolj vplivajo tako dejavniki na posameznikovi kot tudi organizacijski ravni. Ugotovili smo tudi, da težave pri usklajevanju poklicnega in zasebnega življenja vplivajo na izgorevanje posameznika. Usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja je čedalje pomembnejša tema znanstvenikov in kadrovikov, saj ta vpliva na zadovoljstvo zaposlenih in ohranjanje zdravega kadra. Posamezniki, ki se srečujejo s težavami pri usklajevanju, so namreč bolj utrujeni in izgoreli. Ker je delo danes postalo pomemben del posameznikovega življenja, je treba raziskati področje vpliva usklajevanja dela in zasebnega življenja na izgorevanje zaposlenih.
Keywords: usklajevanje, izgorelost, stopnje izgorelosti, dejavniki, vpliv
Published in DKUM: 03.08.2023; Views: 246; Downloads: 60
.pdf Full text (2,41 MB)

7.
Izgorelost policistov v času COVID-19 : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko delo
Manca Lebeničnik, 2023, undergraduate thesis

Abstract: Stres in izgorelost se v današnjem času pogosteje pojavljata tako med posamezniki kot tudi v poklicnem svetu. Za enega izmed bolj stresnih poklicev velja policijski poklic. Z opravljanjem številnih nalog se policisti izpostavljajo nevarnim in nepredvidljivim situacijam, zato so posledično bolj podvrženi stresu in v primeru neustreznega zdravljenja se lahko razvije izgorelost. Izgorelost je stanje telesne, duševne in čustvene izčrpanosti, ki je posledica dolgotrajnega stresa. Nastane zaradi preobremenjenega dela, nesposobnosti doseči želene rezultate oziroma kadar posameznik ni zmožen slediti delovnim zahtevam. Zaradi tega je ključnega pomena pravočasno odkrivanje oziroma ugotavljanje odstopanj pri vsakem zaposlenem. Nezmožnost obvladovanja lastnih občutkov ima lahko na dolgi rok večjo škodo, zato se v policiji zavzemajo za razne delavnice in psihološko podporo policistom. V primeru neustreznega zdravljenja se lahko razvije PTSM, kateri lahko sledi zloraba alkohola in drog. V obdobju koronavirusa, ki je Slovenijo doletel leta 2020, so v večji meri nadzorni varnostni organi morali opravljati terensko delo in tako niso imeli možnosti dela od doma. Policisti so v času epidemije koronavirusa poleg vsakdanjega rutinskega dela morali upoštevati dodatne ukrepe za uspešno zajezitev okužbe. Ti so se v zelo kratkem času neprestano spreminjali. Delo v tem času je za policiste pomenilo večji obseg dela na terenu in posledično večjo dovzetnost za okužbo s covidom-19. Med tem časom je bila ključnega pomena tudi komunikacija z ljudmi, saj so bili zaradi stanja in ukrepov v državi nerazumevajoči. V zaključnem delu smo s pomočjo pregleda literature predstavili še ostale posledice stresa in izgorelosti pred časom epidemije. Prav tako smo se osredotočili na posledice izgorelosti in kako se le te kažejo v zasebnem življenju. Da bi ugotovili obremenjenost z delom v času epidemije in okoliščine, ki privedejo do izgorelosti, smo opravili intervju z dvema policistoma iz Policijske postaje Ljubljana Center.  
Keywords: policisti, izgorelost, stres, COVID-19, diplomske naloge
Published in DKUM: 02.06.2023; Views: 492; Downloads: 95
.pdf Full text (1,44 MB)

8.
Izgorelost medicinskih sester v času pandemije covida-19
Mateja Pliberšek, 2023, undergraduate thesis

Abstract: Uvod: Koronavirusna bolezen covid-19 je kužna bolezen, ki je po celotnem svetu povzročila kolaps zdravstvenega sistema. Najbolj so ga občutile medicinske sestre, ki so bile med prvimi v stiku z okuženimi pacienti. Medicinske sestre so bile že pred pandemijo covida-19 izpostavljene izgorelosti, s pandemijo pa se je pokazala realna slika pri zdravstvenih delavcih po celotnem svetu, glede preutrujenosti, izgorelosti, stresnosti in depresivnosti. Namen zaključnega dela je bil raziskati izgorelost medicinskih sester v času pandemije covida-19. Metode: Za izdelavo zaključnega dela smo sistematično pregledali, analizirali in sintetizirali znanstveno literaturo na temo izgorelosti medicinskih sester v času pandemije covida-19. Literaturo smo iskali v podatkovnih bazah PubMed, ScienceDirect in CINHAL. Potek iskanja smo ponazorili v diagramu poteka iskanja. Rezultati: V končno analizo smo vključili deset člankov, ki so ustrezali izbranim kriterijem. Rezultati člankov so pokazali, da je izgorelost medicinskih sester zmerna do visoka, najbolj so izpostavile čustveno izčrpanost. Izsledki raziskav so pokazali, da so medicinske sestre, ki nimajo podpore doma, v službi in s strani prijateljev, bolj izpostavljene izgorelosti. Razprava in zaključek: Pandemija covida-19 je prikazala pomembnost medicinskih sester na vseh področjih njihovega dela. Žal pa so najbolj občutile izgorelost tiste medicinske sestre, ki so delale z okuženimi pacienti. Za ublažitev izgorelosti medicinskih sester je treba pristopiti na individualni in timski način.
Keywords: medicinska sestra, izgorelost, coronavirus, pandemija
Published in DKUM: 18.05.2023; Views: 278; Downloads: 56
.pdf Full text (1,42 MB)

9.
Skrb za zdravje zaposlenih v Psihiatrični bolnišnici Begunje v času pandemije Covid-19
Denis Džamastagić, 2022, master's thesis

Abstract: Cilj magistrskega dela je raziskati dejavnike, ki bodo v času mogočih ponovnih epidemij prepoznale dejavnike tveganja, ki vplivajo na izgorelost in dojemanje varnosti zdravstvene obravnave zdravstvenih delavcev. Uporabljena je bila kvantitativna neeksperimentalna metoda raziskovanja. V raziskavi sta bila kot instrument uporabljena dva vprašalnika. Statistično populacijo so predstavljali vsi zaposleni v eni izmed slovenskih bolnišnic. Ustrezna organizacija bolnišnice v času epidemije je pozitivno povezana z občutkom varnosti pacientov med zaposlenimi v času epidemije. V raziskavi ugotavljamo pomembnost komunikacije vodstva zdravstvenih organizacij v času epidemije. Višja samoocena komunikacije anketirancev, vodstva z zaposlenimi v času epidemije je pozitivno povezana z občutkom varnosti pacientov med zaposlenimi v času epidemije in negativno z občutkom izgorelosti med zaposlenimi v času epidemije na področju depersonalizacije. Ustrezno sodelovanje med poklicnimi skupinami v času epidemije je negativno povezano z občutkom izgorelosti med zaposlenimi v času epidemije na področju depersonalizacije. V času epidemije je odgovornost vodstev bolnišnic, da z ustreznim vodenjem, organizacijo in s komunikacijo omogoča kakovostno sodelovanje med različnimi poklicnimi skupinami.
Keywords: epidemija, Covid-19, izgorelost, varnost
Published in DKUM: 23.02.2023; Views: 211; Downloads: 39
.pdf Full text (1,06 MB)

10.
Problematika stresa in izgorelosti pri nepremičninskih posrednikih
Vanessa Kacjan, 2022, master's thesis

Abstract: Pri definiranju stresa so pomembne različne opredelitve, teorije in modeli stresa. Prva opredelitev, ki sta jo podala Holmes in Rahe, se osredotoča na zunanje vire stresa in predlaga, da do stresne reakcije pride zaradi zunanjih dražljajev. Večji kot je pritisk na posameznika, večja je možnost, da mu bo ta podlegel. Selye se je osredotočal na stres kot reakcijo, oziroma kot fiziološki odziv na škodljivi dražljaj, ki poteka v treh fazah: v prvi se telo na stres odzove z opozorilno reakcijo. V drugi stopnji – stopnji upora, se telo pripravi na spopad s stresom. Ko pa stres prične presegati posameznikove zmogljivosti, pride do končne faze – izčrpanosti. Zadnja faza doživljanja stresa je stanje izgorelosti oziroma burnout. Takrat telo pregori in tako podleže pritisku. Pojem izgorelost se običajno pojavi v kontekstu delovnega okolja. Delovna izgorelost obsega tri dimenzije: izčrpanost (izgorelost na čustveni ravni), cinizem (depersonalizacija) in izguba strokovne oziroma poklicne učinkovitosti. Poučevanje stresa in izgorelosti pri nepremičninskih posrednikih je smiselno zaradi velikega pritiska, ki je vsakodnevno prisoten na delovnem mestu, še posebej v situacijah, kjer zaposleni opravlja delo z ljudmi. Delu s strankami pripisujemo visoko raven stresa prav zaradi človeškega stika, ki s seboj prinese čustva in čustvene reakcije. Pri obvladovanju in preprečevanju stresa bi se tako morali pogovarjati že o preventivi.
Keywords: Stres, stres na delovnem mestu, stresorji, izgorelost, burnout, nepremičninski posrednik
Published in DKUM: 27.06.2022; Views: 483; Downloads: 122
.pdf Full text (2,20 MB)

Search done in 0.2 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica