Search the digital library catalog

Abstract: Urejeno delovno okolje ima ključno vlogo pri zagotavljanju zdravja in zadovoljstva zaposlenih. Delavec, ki v svojem delovnem okolju ne doživlja pretiranih pritiskov in ima ustrezne delovne pogoje, ima boljše možnosti za ohranjanje svojega psihofizičnega zdravja ter razvoj svojih delovnih sposobnosti. S tem se dviguje produktivnost in kakovost opravljenega dela, kar koristi tako posamezniku kot tudi celotni organizaciji. Hkrati pa se delavec, ki nima urejenega delovnega okolja in pogojev, lahko sooča z različnimi negativnimi posledicami, kot so povečan stres, izgorelost ter slabši delovni rezultati. V zaključnem delu smo se osredotočili na problem delovne preobremenjenosti paznikov v Sloveniji. Glavni cilj dela je bil analizirati delovno obremenitev v zaporskem okolju in ugotoviti, kakšne posledice to povzroča paznikom. Uporabljene metode zaključnega dela obsegajo pregled tako tuje kot tudi domače literature, ki se nanaša na temo izgorelosti, stresa in preobremenjenosti z delom ter na delo v zaporskem okolju. Poleg tega smo izvedli tudi kvalitativno študijo, v kateri smo s pazniki iz ZPKZ Ljubljana izvedli polstrukturirane intervjuje. Analiza odgovorov respondentov je pokazala, da pazniki v ZPKZ Ljubljana pogosto doživljajo visoko stopnjo stresa in izgorelosti zaradi preobremenjenosti z delom in neustreznega delovnega okolja. Izpostavili so tudi nekatere specifične dejavnike, kot so kadrovski manko, tujci in več birokracije, ki so se v zadnjih letih pojavili kot dodatni vir stresa in obremenitve. Vse to je ustvarilo delovno okolje, v katerem so zaporski delavci nezadovoljni in preobremenjeni.
Keywords: pravosodni policisti, pazniki, zaporsko okolje, preobremenjenost, stres, izgorelost, diplomske naloge
Published in DKUM: 25.09.2024; Views: 0; Downloads: 32
Full text (1,05 MB)

Abstract: Magistrsko delo je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. V okviru teoretičnega dela smo izvedli pregled splošnega stanja na področju zavzetosti in izgorelosti v času epidemije covida-19 pri zaposlenih, ki so opravljali svoje delovne zadolžitve na domu. Teoretični del magistrskega dela se najprej na splošno dotakne pojma epidemije covida-19 in ukrepov za obvladovanje epidemije. Pregledane so ključne točke za preprečevanje pandemske izčrpanosti, saj je tovrstna utrujenost v končni fazi posledica neprestanega strahu, izolacije, nenehnih sprememb in negotovosti za prihodnost. Osrednja tema magistrske naloge se dotika dela na domu. Opredelili smo, kaj delo na domu je in katere so osnovne zahteve, ki jih je potrebno izpolnjevati za zakonsko ureditev dela na domu. V naslednjem podpoglavju obravnavamo pojem zavzetosti zaposlenih. Pregledali smo, kaj sploh je zavzetost in kako nanjo gledajo različni avtorji. Predstavljeni so dejavniki, ki vplivajo na zavzetost zaposlenih. Opredeljena so tudi orodja, s katerimi se meri zavzetost zaposlenih. Prek različnih oblik merjenja vodstvo pridobi ustrezne podatke o zaposlenih, o njihovih pogledih in o tem, kaj se lahko izboljša v prihodnje. Opravljen je tudi pregled opredelitev različnih avtorjev na pojem izgorelosti ter simptome stresa in izgorelosti. V nadaljevanju je predstavljena primerjava razlik med stresom in izgorelostjo. Prav tako so obravnavane različne vrste izgorelosti, ki so povezane z delom in načini merjenja izgorelosti. V empiričnem delu magistrskega dela smo izvedli analizo obstoječega stanja na področju zavzetosti in izgorelosti. V okviru naloge je potekala raziskava področja dela na domu v času epidemije covida-19. V magistrski nalogi smo ugotavljali, ali so bili respondenti zavzeti za opravljanje dela na domu in ali obstajajo razlike med zavzetostjo zaposlenih za delo na domu glede na spol, torej ali so bile ženske enako zavzete za delo kot moški. Ugotavljali smo tudi, ali obstaja pozitivna povezava med stopnjo zavzetosti zaposlenih in stopnjo izgorelosti pri opravljanju dela na domu. Pri stopnji izgorelosti nas je tudi zanimalo, katera skupina delavcev se je počutila najbolj izgorela glede na starost svojih otrok. Na koncu raziskave pa smo želeli oceniti prisotnost izgorelosti v času epidemije covida-19 v primerjavi s časom pred epidemjo. Glede na to, da se je delo na domu v času epidemije izkazalo kot pozitivno in učinkovito ter je pripomoglo k manjšemu izgorevanju, predalgamo, da tam, kjer je mogoče, ostane možnost dela na domu v celoti ali v hibridni obliki.
Keywords: Covid-19, delo na domu, zavzetost, izgorelost
Published in DKUM: 22.05.2024; Views: 191; Downloads: 27
Full text (753,04 KB)

Abstract: Pojav izgorelosti je zadnjih nekaj desetletjih pridobil pozornost tako splošne javnosti kot tudi znanstvenega raziskovanja. Čeprav je najpogosteje definiran kot sindrom, ki je povezan z delom, lahko močno zaznamuje posameznikovo delovanje tudi izven delovnega konteksta. V tej nalogi smo se proučevali na kognitivne in psihofiziološke vidike izgorelosti, ki so v literaturi manj raziskani. V empiričnem delu naloge smo se osredotočili na osrednji simptom izgorelosti, tj. izčrpanosti zaradi dela (tako poklicnega kot študijskega) ter delovne zahteve v povezavi s kognitivnim in psihofiziološkim delovanjem, s poudarkom na variabilnosti v srčnem utripu (HRV). Natančneje smo želeli proučiti, kako je izčrpanost povezana z različnimi vidiki kognitivnega delovanja, kako sta zahtevnost nalog in izčrpanost povezani s HRV, ter ali splošna izčrpanost moderira odnos med zahtevami in kognitivnim ter psihofiziološkim delovanjem. V prvem poglavju je najprej opisano splošno teoretično ozadje, nato pa sledijo tri empirične študije. V prvi študiji, opisani v drugem poglavju, smo s prečnim raziskovalnim načrtom na vzorcu zaposlenih želeli proučiti, kako je izčrpanost povezana s samoporočanimi kognitivnimi težavami ter uspešnostjo reševanja nalog pozornosti in inhibicije. Ugotovili smo, da se izčrpanost povezuje predvsem s samoporočanimi kognitivnimi težavami, medtem ko zanesljive povezave z uspešnostjo reševanja kognitivnih nalog ni bilo. Nadalje smo v drugi študiji, ki jo opisujemo v tretjem poglavju, z dnevniškim raziskovalnim načrtom na vzorcu zaposlenih želeli ugotoviti, kako se delovne zahteve in izčrpanost spreminjata na dnevni ravni ter kakšna je njuna povezava z vsakodnevnimi kognitivnimi težavami in spodrsljaji ter HRV. Ugotovitve te raziskave kažejo, da so dnevne delovne zahteve povezane z izčrpanostjo ter da je ta odnos izrazitejši za tiste z višjo ravnjo splošne izčrpanosti od dela. Rezultati kažejo tudi, da je dnevna izčrpanost povezava z več samoporočanimi kognitivnimi težavami. Dnevna izčrpanost ni bila povezana s HRV, medtem ko je splošna izčrpanost bila povezana z nižjimi vrednostnimi HRV. V zadnji, tretji študiji, ki jo opisujemo v četrtem poglavju, smo navedene odnose želeli proučiti še na eksperimentalni ravni. Na vzorcu študentov smo preverili, kako se različna zahtevnost kognitivnih nalog povezuje s HRV ter kakšna je vloga splošne izčrpanosti v tem odnosu. Izsledki študije kažejo, da je višja zahtevnost naloge povezana s spremembo v HRV, pri tem pa se nakazuje pomembna vloga izčrpanosti v tem odnosu. Nalogo zaključujemo s splošno diskusijo izvedenih študij in navedbo omejitev ter idej za prihodnje raziskovanje. Ugotovitve izvedenih raziskav dajejo dodatni vpogled v dinamiko odnosa med dnevnimi delovnimi zahtevami in izčrpanostjo v procesu izgubljanja energetskih virov ter pojasnjujejo vlogo splošne izčrpanosti v tem odnosu. Prepoznavanje kognitivnih in fizioloških vidikov izgorelosti je pomembno za razumevanje osnovnih mehanizmov in obravnavo izgorelosti ter razvoj učinkovitih intervencij.
Keywords: izgorelost, kognicija, HRV, delovne zahteve
Published in DKUM: 04.04.2024; Views: 300; Downloads: 91
Full text (3,25 MB)

Abstract: Srednješolski učitelji lahko v obdobju razvoja kariere izkusijo izgorelost zaradi značilnosti dela, ki povečujejo tveganje nastanka stresnega sindroma. Poučujejo odraščajočo mladino, ki nemalokrat izkazuje odklonilen odnos do avtoritete, kar predstavlja svojevrsten delovni izziv. Poleg tega se učitelji soočajo z različnimi pričakovanji staršev, sodelavcev in nadrejenih ter neizogibnimi konflikti. Delo učitelja v veliki meri vključuje stresorje, vezane na delo z ljudmi. V nalogi se sprašujemo, kateri dejavniki statistično značilno napovedujejo izčrpanost in odtujenost srednješolskih učiteljev. Kot napovednike vključimo spol, starost, delovne izkušnje, splošno delovno obremenitev, oporo nadrejenega, oporo sodelavcev, avtonomijo, zaznane čustvene zahteve, zaznano moteče vedenje učencev, površinsko in globinsko delovanje, spoštovanje individualnosti in odgovornost za odnos. Zanima nas, v kolikšni meri individualni dejavniki, ki vključujejo socialno-emocionalne vidike dela, dodatno pojasnijo varianco izčrpanosti oziroma odtujenosti poleg situacijskih in demografskih spremenljivk. Preverimo tudi, ali odnosna kompetentnost moderira povezavo med zaznanimi čustvenimi zahtevami in izgorelostjo. V raziskavi je sodelovalo 433 srednješolskih učiteljev, ki poučujejo na srednjih šolah različnih regij Slovenije. Za preverjanje hipotez smo uporabili moderirano hierarhično regresijsko analizo. Ugotavljamo, da tako izčrpanost kot odtujenost v pozitivni smeri napovedujejo zaznane čustvene zahteve, splošna delovna obremenitev in površinsko delovanje, v negativni smeri pa opora nadrejenega in odgovornost za odnos z učenci. Poleg tega odtujenost v negativni smeri napoveduje starost srednješolskega učitelja. Ugotavljamo, da imajo delovne zahteve večjo vlogo pri napovedovanju izčrpanosti, pri napovedovanju odtujenosti pa ima poleg tega večjo vlogo tudi odsotnost virov. Individualni dejavniki pojasnijo pomembno prirastno napovedno vrednost izgorelosti; pojasnjujejo dodaten delež variance, ki ga ni mogoče pojasniti s situacijskimi in demografskimi spremenljivkami. Odnosne kompetence se večinoma niso izkazale kot statistično značilen moderator odnosa med zaznanimi čustvenimi zahtevami in izgorelostjo.
Keywords: Izgorelost, socialno-čustvene veščine, srednješolski učitelji, odnosna kompetentnost, čustvene zahteve.
Published in DKUM: 14.03.2024; Views: 420; Downloads: 42
Full text (2,03 MB)

Abstract: Lahko bi rekli, da je poklicna izgorelost bolezen sodobnega časa. Prisotna je skoraj pri vseh poklicih. Ena izmed ranljivejših skupin, ki je bolj dovzetna za nastanek poklicne izgorelosti, so prav vzgojiteljice in vzgojitelji predšolske vzgoje. Tisti, ki se podajo v ta poklic, morajo imeti v sebi veliko potrpežljivosti, razumevanja in sposobnosti prilagajanja. Na nastanek izgorelosti na delovnem mestu vpliva veliko dejavnikov, kot so: profesionalni odnos, osebnost, družina, delovni pogoji, telesni vzroki, psihofizično počutje in mnogi drugi dejavniki. V diplomski nalogi smo s pomočjo 295 vzgojiteljic in vzgojiteljev, ki so izpolnili anketni vprašalnik, in s pomočjo petih vzgojiteljic in petih pomočnic vzgojiteljice, ki so sodelovale v intervjuju, preverjali, ali je epidemija covida-19 vplivala na njihovo psihofizično zdravje. Ugotovili smo, da večina vzgojiteljic in vzgojiteljev pred pojavom epidemije covida-19 ni čutila poklicne izgorelosti. Stanje v času epidemije se tako bistveno razlikuje od obdobja pred njo, saj so vzgojiteljice in vzgojitelji v času od začetka epidemije pri sebi opazili več znakov poklicne izgorelosti. Pedagoški delavci, ki so sodelovali v anketi, so navedli predvsem psihološke simptome izgorelosti. Nekateri so navedli tudi fizične posledice negotovosti, ki nam jo je prineslo obdobje covida-19.
Keywords: poklicna izgorelost, stres, covid-19, vzgojitelj/-ica, delovno mesto.
Published in DKUM: 30.01.2024; Views: 302; Downloads: 32
Full text (3,62 MB)