| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 82
First pagePrevious page123456789Next pageLast page
1.
Problematika stresa in izgorelosti pri nepremičninskih posrednikih
Vanessa Kacjan, 2022, master's thesis

Abstract: Pri definiranju stresa so pomembne različne opredelitve, teorije in modeli stresa. Prva opredelitev, ki sta jo podala Holmes in Rahe, se osredotoča na zunanje vire stresa in predlaga, da do stresne reakcije pride zaradi zunanjih dražljajev. Večji kot je pritisk na posameznika, večja je možnost, da mu bo ta podlegel. Selye se je osredotočal na stres kot reakcijo, oziroma kot fiziološki odziv na škodljivi dražljaj, ki poteka v treh fazah: v prvi se telo na stres odzove z opozorilno reakcijo. V drugi stopnji – stopnji upora, se telo pripravi na spopad s stresom. Ko pa stres prične presegati posameznikove zmogljivosti, pride do končne faze – izčrpanosti. Zadnja faza doživljanja stresa je stanje izgorelosti oziroma burnout. Takrat telo pregori in tako podleže pritisku. Pojem izgorelost se običajno pojavi v kontekstu delovnega okolja. Delovna izgorelost obsega tri dimenzije: izčrpanost (izgorelost na čustveni ravni), cinizem (depersonalizacija) in izguba strokovne oziroma poklicne učinkovitosti. Poučevanje stresa in izgorelosti pri nepremičninskih posrednikih je smiselno zaradi velikega pritiska, ki je vsakodnevno prisoten na delovnem mestu, še posebej v situacijah, kjer zaposleni opravlja delo z ljudmi. Delu s strankami pripisujemo visoko raven stresa prav zaradi človeškega stika, ki s seboj prinese čustva in čustvene reakcije. Pri obvladovanju in preprečevanju stresa bi se tako morali pogovarjati že o preventivi.
Keywords: Stres, stres na delovnem mestu, stresorji, izgorelost, burnout, nepremičninski posrednik
Published in DKUM: 27.06.2022; Views: 74; Downloads: 15
.pdf Full text (2,20 MB)

2.
Stres in izgorelost vzgojiteljev pri delu z otroki s posebnimi potrebami : diplomsko delo
Katja Bolcar, 2022, undergraduate thesis

Abstract: Vedno več vzgojiteljev se vsakodnevno srečuje s stresom, kar lahko vodi do izgorelosti. Razlogi za pojav stresa so različni. Mednje uvrščamo tudi delo z otroki s posebnimi potrebami. V našem diplomskem delu smo med drugim raziskali ali starost pri vzgojiteljih vpliva na zaznavanje stresa in ali stres, ki ga vzgojitelji doživljajo na delovnem mestu vpliva na kvaliteto njihovega dela. Zanimalo nas je tudi, ali vzgojitelji, ki se pri svojem delu pogosteje srečujejo z otroki s posebnimi potrebami, svoje strokovno znanje ocenjujejo višje od vzgojiteljev, ki se z temi otroki srečujejo redkeje. Pomembno se nam zdi, da vzgojitelji dobijo potrebno pomoč s strani nadrejenih, zato smo raziskali, v kolikšni meri vzgojitelji poiščejo pomoč pri nadrejenih. Raziskali smo vzorec 142 vzgojiteljev in jih kvantitativno obdelali. Prišli smo do ugotovitev, da več kot polovica vzgojiteljev vsaj občasno občuti znake stresa, vendar starost pri tem nima vpliva. Ugotovili smo tudi, da vzgojitelji, ki se pri svojem delu pogosteje srečujejo z otroki s posebnimi potrebami, svoje strokovno znanje iz specialne pedagogike ocenjujejo višje. Preseneča nas ugotovitev, da le redki vzgojitelji poiščejo potrebno pomoč pri nadrejenih. Za konec smo prišli do ugotovitve, da polovica anketiranih vzgojiteljev meni, da stres, ki ga doživljajo na delovnem mestu, vpliva na kakovost njihovega dela v vrtcu.
Keywords: stres, izgorelost, stres in izgorelost pri vzgojiteljih, otroci s posebnimi potrebami
Published in DKUM: 22.04.2022; Views: 228; Downloads: 48
.pdf Full text (2,67 MB)

3.
Izgorelost zdravstvenih delavcev v socialno varstvenem zavodu med epidemijo covid-19
Aleksandra Gjura, 2021, master's thesis

Abstract: Zdravstveni delavci spadajo v skupino z največjim tveganjem za razvoj sindroma izgorelosti. Namen študije je bil ugotoviti, ali je stopnja izgorelosti med zdravstvenimi delavci v socialno varstvenem zavodu med epidemijo COVID-19 visoka. Študija, izvedena v letu 2021, je temeljila na kvantitativni metodi raziskovanja. V raziskavi je bil uporabljen anketni vprašalnik Copenhagen Burnout Inventory (CBI) za merjenje izgorelosti na ravni izčrpanosti. V raziskavi je sodelovalo 178 zdravstvenih delavcev socialno varstvnega zavoda. Naše ugotovitve kažejo, da osebno doživljanje, delovne obremenitve in delo z uporabniki povečujejo tveganje za pojav izgorelosti med zdravstvenimi delavci v socialno varstvenem zavodu še zlasti v razmerah, kadar je obremenjenost zdravstvenih delavcev izrazito visoka.
Keywords: izgorelost, izčrpanost, zdravstveni delavci, socialno varstveni zavod, vprašalnik za merjenje izgorelosti
Published in DKUM: 24.12.2021; Views: 444; Downloads: 189
.pdf Full text (1,94 MB)

4.
Izgorelost v tenisu
Ruben Gospodjinački, 2021, undergraduate thesis

Abstract: V diplomski nalogi želimo izpostaviti področje izgorelosti v športu. Raziskavo bomo usmerili na ugotavljanje stopnje izgorelosti med teniškimi igralci. Raziskava bo vsebovala prisotnost in pogostost izgorelosti pri teniških igralcih ter kratkoročne/dolgoročne posledice sindroma. Raziskavo bomo izvajali s pomočjo tehnike polstrukturiranega intervjuja. S pomočjo diplomske naloge želimo ugotoviti, v kolikšni meri in na kakšen način se pri teniških igralcih zaznava pojav sindroma izgorelosti, ki bo teoretično opredeljen v začetnem delu zaključnega dela. Tekom raziskave bomo izvajali primerjavo med zastavljenimi spremenljivkami in sindromom izgorelosti. Tenis je ravno tako kot ostali športi zahteven, saj od igralcev zahteva veliko predanosti, časa in energije. S teoretičnim in raziskovalnim delom diplomske naloge bomo izpostavili glavne kazalnike izgorelosti v tenisu ter zastavili predloge in priložnosti za izboljšavo. V teoretičnem delu naloge smo analizirali teniško igro in opredelili pojme izgorelosti, pretreniranosti in stresa. V raziskovalnem delu diplomske naloge smo raziskovali pojavnost, poznavanje, zavedanje ter najpogostejše pokazatelje izgorelosti pri profesionalno usmerjenih teniških igralcih. Želeli smo pridobiti mnenje teniških igralcev ter igralk o dejavnikih, kot so spol, starost in vpliv sindroma na ostale teniške igralce. S pomočjo raziskovalnega vzorca smo ugotavljali morebitne ukrepe oz. nasvete za izboljšanje trenutnega stanja. Analiza raziskave je pokazala, da je sindrom izgorelosti v karieri profesionalno usmerjenih teniških igralcih večinsko prisoten. Minimalno en simptom sindroma je prisoten pri vsakem teniškem igralcu tekom njegove/njene kariere, ob tem so razlike v spolih nedvoumne. Večina teniških igralcev in športnikov ne ukrepa na primeren in učinkovit način. Zaradi tega so ukrepi, kot so načrtovanje treningov in počitkov, spopadanje s stresom, poslušanje lastnega telesa (opažati simptome) in druga ravnanja, uspešni pri preprečevanju nastanka izgorelosti.
Keywords: tenis, izgorelost, pretreniranost, izčrpanost, stres
Published in DKUM: 17.12.2021; Views: 257; Downloads: 37
.pdf Full text (1,31 MB)

5.
Pojavnost stresa in izgorelosti v času epidemije covid-19
Marko Plečko, 2021, master's thesis

Abstract: Uvod: Pandemija COVID-19 je prinesla pomembne spremembe v našem vsakdanjem življenju. COVID-19 je nezadostno pripravljenemu zdravstvenemu sistemu predstavljal nešteto izzivov. Izvajalci zdravstvenih storitev se soočajo z akutnim stresom na delovnem mestu, ki ga sestavlja visoka izhodiščna stopnja izgorelosti. Namen raziskave je bil ugotoviti pojavnost stresa in izgorelosti med zaposlenimi v psihiatrični bolnišnici v času epidemije COVID-19. Metode: V raziskavi je sodelovalo 51 anketiranih zaposlenih v eni od psihiatričnih bolnišnic v Sloveniji. Za pojavnost stresa je bila uporabljena lestvica zaznanega stresa, za pojavnost izgorelosti na delovnem mestu pa Maslach-ov vprašalnik izgorelosti, Pridobljeni podatki so bili statistično obdelali s pomočjo računalniških programov Microsoft Office Excel in SPSS. Rezultati: Ugotovljeno je bilo, da se stres pozitivno povezuje s čustveno izčrpanostjo (ρ = 0,700, p < 0,001) in depersonalizacijo (ρ = 0,380, p = 0,006), medtem ko se stres negativno povezuje (ρ = -0,459, p < 0,001) z osebnimi dosežki. Razprava in sklep: Pandemija COVID-19 predstavlja nešteto izzivov za zdravstveni sistem. Izvajalci zdravstvenih storitev se soočajo z akutnim stresom na delovnem mestu, ki povzroča visoko stopnjo izgorelosti zdravstvenih delavcev. Učinkoviti ukrepi pri zmanjševanju stresa in izgorelosti so razne sprostitvene tehnike, ki nam pripomorejo, da dosežemo zadane cilje.
Keywords: stres, izgorelost na delovnem mestu, COVID-19
Published in DKUM: 14.12.2021; Views: 704; Downloads: 340
.pdf Full text (1,47 MB)

6.
Splošna zavzetost ljudi za izvajanje zaščitnih ukrepov za covid-19
Tjaša Kranjc, 2021, master's thesis

Abstract: V magistrskem delu smo želeli ugotoviti zavzetost in izgorelost ljudi pri izvajanju zaščitnih ukrepov za covid-19. V Sloveniji je bila od 12. marca 2020 do 31. maja 2020 zaradi naraščanja števila okužb z novim koronavirusom razglašena epidemija. 18. oktobra 2020 pa se je število okužb z novim koronavirusom povečalo, zato je bila ponovno razglašena epidemija, ki je trajala do 15. junija 2021. Z razglasitvijo epidemije se je javno življenje v Sloveniji ustavilo. Za preprečevanje širjenja okužb so v veljavo stopili določeni ukrepi, ki so pripomogli k obvladovanju epidemije, in nekateri izmed njih veljajo tudi po preklicu epidemije. Zavzetost ljudi je ključnega pomena za doseganje ciljev in uspešnosti organizacije ter predstavlja nasprotje izgorelosti, ki se kaže predvsem na čustveni ravni posameznika, kar vodi v depresijo, osamljenost in nezadovoljstvo. V prvem delu magistrskega dela smo opredelili teoretične osnove in predstavili vprašalnika Utretch Work Engagement Scale for Student (UWES-S) in Maslach Burnout Inventory- Student Survey (MBI-SS). V empiričnem delu smo predstavili lastno raziskavo o zavzetosti in izgorelosti, ki smo jo izvedli s pomočjo prilagojenega UWES-S in prilagojenega MBI-SS vprašalnika. Pri obeh vprašalnikih smo uporabili 7-stopenjsko lestvico od 0 (nikoli) do 6 (vsak dan). Z raziskavo smo ugotovili, da zavzetost po UWES-S vprašalniku ne vpliva na starost, spol in stopnjo izobrazbe. Prav tako smo ugotovili, da po vprašalniku MBI-SS spol in stopnja izobrazbe ne vplivata na izgorelost. Starejši ljudje so manj cinični in bolj učinkoviti in s tem tudi manj izgoreli pri upoštevanju ukrepov za covid-19.
Keywords: epidemija, zaščitni ukrepi, zavzetost, izgorelost
Published in DKUM: 07.12.2021; Views: 277; Downloads: 105
.pdf Full text (1,55 MB)

7.
Uporabnost »jaz sporočila« pri reagiranju na pritožbe gostov – mnenje receptorjev
Matic Plankar, 2021, undergraduate thesis

Abstract: Pritožbe so del vsakdanjika vsakega receptorja. V zaključnem delu smo raziskovali uporabnost »jaz sporočila« pri reagiranju na pritožbe gostov, ker smo želeli ugotoviti ali lahko tehnika »jaz sporočila« receptorjem pomaga pri pritožbah in ali je sploh koristna za reševanje pritožb. To je bil prvi poskus preverjanja smiselnosti uporabe te metode v turistični industriji. Poleg tega nas je zanimalo tudi, kako pritožbe vplivajo na receptorje, ali čutijo emocionalno delo in kakšne so njihove trenutne strategije, ki jih uporabljajo pri reagiranju na pritožbe gostov. S pomočjo poglobljenih intervjujev 15 receptorjev smo prišli do vseh želenih rezultatov naše raziskave. Ugotovili smo, da receptorji vidijo soočanje s pritožbami kot emocionalno delo, da trenutno nimajo kakšnih specifičnih podjetniških strategij za reševanje pritožb, temveč le svoje in ne nazadnje, da so receptorji razcepljeni o uporabnosti tehnike »jaz sporočila«, kot koristne in smiselne za uporabo pri reagiranju na pritožbe gostov in da ima le-ta tehnika veliko ovir za dejansko praktično uporabo v resnični situaciji.
Keywords: »jaz sporočilo«, emocionalno delo, receptorji, pritožbe, izgorelost
Published in DKUM: 26.11.2021; Views: 208; Downloads: 20
.pdf Full text (1,98 MB)

8.
Analiza povezanosti sindroma izgorelosti zdravstvenega osebja in kakovosti zdravstvene storitve v zdravstvenem domu x
Katarina Šuc, 2021, master's thesis

Abstract: Sindrom izgorelosti zaradi hitrega tempa življenja vse bolj postaja del in stalnica vsakdanjega življenja. Prisoten je v vseh gospodarskih panogah, glede na predhodne študije pa je najbolj razširjen v zdravstvu, zato je bila izvedena raziskava sindroma izgorelosti med zdravstvenimi delavci. Sindrom izgorelosti smo primerjali s kakovostjo zdravstvenega doma x in ugotovili nekatere povezave. V teoretičnem delu je opredeljen pomen ključnih besed magistrskega dela, opredeljena je delovna izčrpanost in pojasnjeni so glavni dejavniki, ki ločijo posameznika od faze delovne izčrpanosti, deloholizma in sindroma izgorelosti; opisani so vzroki in posledice le tega ter povzete ugotovitve raziskav že razširjenih primerov tako iz Slovenije kot tudi iz tujine. Povzete so glavne značilnosti managementa in kakovosti v zdravstvu ter analizirana je povezanost med njimi. V empiričnem delu je bil na podlagi različnih anketnih vprašalnikov oblikovan enoten vprašalnik, ki je z rezultati odgovarjal na vsa raziskovalna vprašanja. V njem so bila povezana vprašanja o sindromu izgorelosti, adrenalni izgorelosti in kakovosti v zdravstvenem sistemu. Med zdravstvene delavce zdravstvenega doma x je bilo razdeljenih 60 anket, vrnjenih je bilo 50 izpolnjenih anket. Na podlagi rezultatov izgorelost ni bila dokazana kljub tezam, da se v zdravstvenem sistemu pojavlja v največji meri. Ugotovljeno pa je bilo, da se izgorelost v celoti povezuje s sistemom kakovosti zdravstvenega sistema in da komunikacija z zaposlenimi zelo vpliva na samopodobo posameznika ter na razvoj sindroma izgorelosti. Ugotovljeno je bilo, da je kakovost zdravstvene nege povezana s kakovostjo delovnih pogojev. Vedenjski vzorci posameznikov, ki privedejo do izgorelosti, se v veliki meri povezujejo s telesno govorico posameznikov; če so le-ti utrujeni in izgoreli, bo ogrožena kakovost zdravstvene storitve. Sicer pa je zdravstvena nega v zdravstvenem domu x ustrezna, zato je predlagano upoštevanje načel kakovosti, da bo kakovost zdravstvene nege ostala na ustrezni ravni.
Keywords: sindrom izgorelosti, kakovost v zdravstvu, zdravstveno osebje, adrenalna izgorelost, management v zdravstvu
Published in DKUM: 15.11.2021; Views: 294; Downloads: 70
.pdf Full text (1,87 MB)

9.
Strategije kognitivnega spoprijemanja s čustvi pri študentih in zaposlenih
David Janet, 2021, master's thesis

Abstract: Sledeče magistrsko delo se posveča strategijam kognitivnega spoprijemanja s čustvi. Gre za zavestne, kognitivne procese, odgovorne za uravnavo čustev. Podrobneje se osredotočamo na 9 strategij, ki jih lahko razdelimo v adaptivne (sprejetje, osredotočanje na planiranje, osredotočanje na pozitivno, pozitivno ovrednotenje in postavljanje v perspektivo) in neadaptivne (samoobtoževanje, ruminiranje, katastrofiziranje in obtoževanje drugih). Strategije merimo z uporabo Vprašalnika kognitivnega spoprijemanja s čustvi (Garnefski idr., 2001), ki smo ga za namene naših študij tudi prevedli in validirali. Vprašalnik na dveh vzorcih (študija 1 in 2) izkazuje zadovoljive psihometrične karakteristike. Glavnino magistrskega dela sicer zajemajo tri krajše študije. V prvi smo se osredinili na rabo strategij kognitivnega spoprijemanja s čustvi pri soočanju z neuspehi in stresorji pri študiju. Rezultati na vzorcu študentov kažejo, da se strategije pomembno povezujejo s testno anksioznostjo in akademsko samoučinkovitostjo. Pojasnijo tudi znaten delež variabilnosti obeh spremenljivk, pri čemer se za najpomembnejšega napovednika izkazuje strategija katastrofiziranja. Druga študija se nanaša na kognitivno spoprijemanje s čustvi pri soočanju zaposlenih z neuspehi in stresorji pri delu. Zanimale so nas predvsem povezave strategij z izgorelostjo, v proučevanje pa smo vključili tudi neprilagojena prepričanja pri delu. Spet se vrsta strategij pomembno povezuje z izgorelostjo, prednjačijo pa predvsem neadaptivne strategije kognitivnega spoprijemanja s čustvi. Med dimenzijami neprilagojenih prepričanj pri delu se neuspeh in nadzor pomembno pozitivno povezujeta z izgorelostjo in njenimi dimenzijami. Slednji spremenljivki tudi pomembno pozitivno napovedujeta nekatere med dimenzijami izgorelosti, medtem ko za zahteve uspešnosti in odobravanje drugih presenetljivo velja ravno obratno (sta negativna napovednika). Med strategijami kognitivnega spoprijemanja s čustvi pa izgorelost in njene dimenzije pomembno napovedujeta le dimenziji ruminiranja in obtoževanja drugih. Zadnja med študijami se osredotoča na katastrofiziranje – naš pregled namreč ugotavlja, da gre za eno izmed najškodljivejših strategij za duševno zdravje posameznikov. Izpeljali smo novo obširnejšo definicijo konstrukta in oblikovali nov vprašalnik katastrofiziranja. Njegove psihometrične karakteristike se na vzorcu študentov izkazujejo za odlične, vprašalnik pa je tudi konstruktno veljaven. Magistrsko delo torej odstira pomen strategij kognitivnega spoprijemanja s čustvi v različnih kontekstih in opozarja na osrednjo vlogo katastrofiziranja kot neadaptivne strategije. Ob tem ponuja obilo novih teoretičnih ugotovitev, pa tudi smernic za nadaljnje raziskave in za oblikovanje raznih intervencij (npr. za izboljševanje duševnega zdravja študentov in zaposlenih, preprečevanje testne anksioznosti, izgorelosti). Spoznanja so koristna tudi strokovnjakom različnih smeri (psihologom, terapevtom, socialnim delavcem, pedagogom), ki se lahko pri svojem delu poslužijo dveh – v našem delu novo validiranih – mer.
Keywords: kognitivno spoprijemanje s čustvi, testna anksioznost, izgorelost, katastrofiziranje
Published in DKUM: 07.10.2021; Views: 349; Downloads: 73
.pdf Full text (2,40 MB)

10.
Stres in izgorelost na delovnem mestu uslužbenca policije in uslužbencev upravnih enot : magistrsko delo
Laura Pistotnik, 2021, master's thesis

Abstract: Stres in še posebej izgorelost sta sodobna pojava, ki sta postala zelo pomembna zdravstvena tema ter tudi pogosti diagnozi, zaradi katerih vse več ljudi uveljavlja bolniško odsotnost z delovnega mesta. Namen magistrskega dela je bil raziskati pojav stresa in izgorelosti, določiti vzroke, zaradi katerih se pojavita, opisati simptome, ki jih posamezniki ob tem kažejo, in določiti pojavnost ter posledice, ki nastanejo. Zato je bil naš cilj analizirati razlike v stopnji stresa in izgorelosti na delovnem mestu javnega uslužbenca policije in javnih uslužbencev upravnih enot, primerjati stališča med eno in drugo skupino ter poizkušati ugotoviti, kateri izmed njih so bolj izpostavljeni dejavnikom, ki jih preučujemo. Pristopa k preučevanju teme sta bila teoretični in empirični. V teoretičnem delu smo predstavili poglavja o stresu in izgorelosti na delovnem mestu, v empiričnem delu pa smo podrobneje predstavili raziskavo, ki smo jo izvedli s pomočjo prej pripravljenega anketnega vprašalnika. Raziskava je bila opravljena z namenom, da bi opozorili na vse večji problem izpostavljenosti uslužbencev stresu in izgorevanju, ki vse pogosteje vplivata na zaposlene po celem svetu. Zastavili smo si štiri raziskovalna vprašanja in hipoteze na podlagi katerih smo preučili obravnavano tematiko. Rezultati analize odgovorov iz anketnega vprašalnika so pokazali, da stres in izgorelost ne izbirata in lahko prizadeneta vsakega uslužbenca ne glede na njegov spol, starost in delovno dobo. Ugotovili smo, da so anketiranci obeh preučevanih skupin primerljivo izpostavljeni stresu in da njihova najpogostejša dimenzija izgorelosti ni neposredno povezana z delom na splošno. Na podlagi rezultatov raziskave lahko povzamemo, da je potrebno pri vsaki izmed proučevanih skupin sprejeti določene ukrepe, h katerim se mora delodajalec ciljno usmeriti. V zaključku predstavnikom delodajalca predlagamo, da ob sodelovanju s skupino uslužbencev ali s posameznikom poišče načine, s pomočjo katerih bodo uspeli učinkovito zmanjšati stres in/ali izgorelost zaposlenih.
Keywords: stres, izgorelost, delovno mesto, policija, upravne enote, analize, magistrska dela
Published in DKUM: 17.06.2021; Views: 508; Downloads: 147
.pdf Full text (1,59 MB)

Search done in 0.19 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica