1. Pravna problematika večkratne odsvojitve iste nepremičnine s pregledom sodne prakse : magistrsko deloAna Čopar, 2023, master's thesis Abstract: Magistrsko delo je rezultat preučevanja problema večkratne prodaje nepremičnine. Ta problem sem preučevala s pomočjo zakonov in njihovih komentarjev, sodne prakse ter s študiranjem različnih publikacij in drugih bibliografskih virov. V delu je kompleksno predstavljen temeljni problem in z njim tesno povezane teme, katerih razumevanje je prav tako pomembno, če želimo razumeti bistvo problema. Če v grobem povem, katere teme so v tesni povezavi in sem jih obravnavala: zemljiškoknjižno pravo, zemljiška knjiga, zemljiškoknjižni postopek, temeljna načela zemljiškoknjižnega prava, prenos lastninske pravice na nepremičnini, kateri pogoji morajo biti izpolnjeni za veljaven prenos, večkratna prodaja nepremičnine, vloga dobre vere pri tem, institut izbrisne tožbe in kaj je prinesla novela ZZK-1C, ob vseh vidikih obravnavanja pa sem navedla tudi relevantno sodno prakso.
Temeljno vodilo v stvarnem pravu je še danes ulpijanovo načelo, nemo plus iuris ad alium transferre potest quam ipse habet, ki pomeni, da nihče ne more na drugega prenesti več pravic, kot jih ima sam. Kolikor je to vodilo ključno, pa je izjemoma treba od njega odstopiti. Na nepremičninskem področju se odstop od tega načela opredeljuje kot načelo zaupanja v zemljiško knjigo. Publikacija zemljiške knjige je z leti in z razvojem pravnega prometa pridobivala pomen. Danes so na publikacijo v zemljiško knjigo vezani posebni pravni učinki. To sta predvsem pridobivanje pravic na nepremičninah in zaščita zaupanja v pravni promet. Ob tem se pojavlja problem, na katerega so ureditve in praksa morale dati rešitev. Kaj se zgodi v primeru pridobitve pravice na nepremičnini od zemljiškoknjižnega lastnika, ki v resnici ni lastnik. Tu je treba tehtati med dvema pomembnima vrednotama, in sicer med pravnim prometom na eni strani in varstvom lastnine na drugi strani.
Na prvi pogled se zdi, da je rešitev kristalno jasna, v resnici pa ni tako. Gre za pridobitev lastninske pravice od nelastnika, ki predstavlja izjemo od prepovedi posega v lastninsko pravico, ki je ustavno zagotovljena pravica. Tu je dana prednost pravnemu prometu pred pravim stanjem lastninskih razmerij na nepremičnini. Ob podrobni preučitvi vidimo, da je kljub na videz očitni rešitvi še mnogo dejavnikov, ki nam postavljajo dodatna vprašanja, na katera odgovore najdemo v zakonodaji in sodni praksi. Keywords: zemljiška knjiga, načelo zaupanja v zemljiško knjigo, varstvo pravnega prometa, dobra vera, lastninska pravica, prenos lastninske pravice na nepremičnini, raziskovalna dolžnost, izbrisna tožba. Published in DKUM: 17.10.2023; Views: 455; Downloads: 111
Full text (1,08 MB) |
2. Varstvo lastninske pravice s pregledom aktualne sodne prakseNastja Tuš, 2018, master's thesis Abstract: Lastninska pravica je ena izmed temeljnih pravic civilnega prava in pomemben institut vsakega pravnega reda. Pomembno je, da je zato tudi z ustreznimi predpisi učinkovito varovana, saj kot izhaja iz sodne prakse, posegi v lastninsko pravico niso redki. Njeno varstvo urejajo tako mednarodni predpisi, kot ostale določbe državnega pravnega reda, ki jih najdemo v Ustavi in v zakonih. Pri nas lastninsko pravico vsebinsko opredeljujejo določbe Stvarnopravnega zakonika, vendar pa njenega pravnega varstva ne urejajo celovito. V njem so opredeljeni klasični zahtevki za varstvo lastninske pravice kot so lastninska tožba, publicijanska tožba in negatorna tožba, ostali zahtevki, ki nudijo pravno varstvo lastniku, pa so urejeni drugje. Tako motenjsko tožbo zraven Stvarnopravnega zakonika ureja v procesnem smislu Zakon o pravdnem postopku, izbrisno tožbo Zakon o zemljiški knjigi, obligacijsko varstvo lastninske pravice s popularno tožbo pa ureja Obligacijski zakonik.
Obligacijsko varstvo lastninske pravice s popularno tožbo je sicer zasnovano širše, saj aktivno legitimacijo podeljuje širokemu krogu oseb, saj jo lahko vloži vsakdo, ki mu grozi večja škoda. Tudi dokazovanje predpostavk popularne tožbe je načeloma lažje, saj je dovolj, da škoda samo grozi, ni potrebno, da dejansko nastane. Stvarnopravno varstvo lastninske pravice z negatorno imsijsko tožbo, ki je neke vrste substitut popularni tožbi v določenih primerih, je namenjeno samo lastniku in bonitarnemu lastniku, ki izkažeta svojo pravico na stvari in dokažeta protipravnost dejanskega posega v svojo pravico, zato je v tem pogledu bolj togo od obligacijskega. Stvarnopravna ureditev pa seveda obsega še druge prej omenjene zahtevke. Lastninska tožba je ena izmed najbolj tipičnih tožb za varstvo lastninske pravice, prav tako pa je zaradi hitrosti postopka priljubljena tudi motenjska tožba, ki posestnika varuje pred vznemirjanjem njegove posesti. Tako stvarnopravna, kot obligacijska ureditev je namenjena varstvu lastninske pravice na premičninah in na nepremičninah. Velik pomen pri varstvu lastninske pravice na nepremičninah pa ima zaradi publicitetnega učinka vpisov tudi zemljiška knjiga in s tem povezano načelo zaupanja v zemljiško knjigo. Tako to načelo varuje vsakega dobrovernega pridobitelja lastninske pravice na nepremičnini, ki je zaupal v podatke zemljiške knjige. Institut izbrisne tožbe sanira materialnopravno nepravilne vknjižbe in tako predstavlja učinkovito varstvo tistega, čigar stvarna ali obligacijska pravica je bila s takšno vknjižbo kršena. To je lahko tudi pričakovani lastnik pri vzporednem razpolaganju, ki ima zemljiškoknjižno dovolilo na podlagi veljavnega zavezovalnega pravnega posla, nevknjiženi skupni lastnik proti vknjiženemu skupnemu lastniku preden se je v zemljiško knjigo na tem stanju vpisal dobroverni tretji, na splošno pa se jo lahko naperi proti vknjiženemu neresničnemu lastniku. Keywords: lastninska tožba, publicijanska tožba, negatorna tožba, motenjska tožba, izbrisna tožba, popularna tožba, pričakovana pravica, vknjižena pravica, zemljiška knjiga. Published in DKUM: 15.10.2018; Views: 2567; Downloads: 646
Full text (785,35 KB) |
3. Razmerje med zemljiškoknjižnim in izvršilnim postopkom (ob uvedbi polne informatizacije v zemljiškoknjižnem poslovanju)Renato Vrenčur, 2010, published scientific conference contribution Abstract: Prvi resnejši poseg v cilju popolne informatizacije v zemljiškoknjižnem poslovanju predstavlja Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o zemljiški knjigi (ZZK-1C). Novela ZZK-1C v tej zvezi prinaša resnično polno informatizacijo pri zemljiškoknjižnem poslovanju. S tem se spreminjajo tudi nekatera pravila zemljiškoknjižnega postopka, pa tudi pravila materialnega zemljiškoknjižnega prava, kot sta ukinitev zemljiškoknjižnih vložkov in uvedba novih materialnopravnih pojmov v sistemu zemljiškoknjižnega prava. Prav tako se z novelo ZZK-1C odpravljajo nekatere druge nedoslednosti ZZK-1, ki sicer nimajo zveze s postopkom informatizacije, pač pa predstavljajo izboljšave obstoječega besedila zakona. Nova pravila, ki jih uvaja novela ZZK-1C, se bodo predvidoma pričela uporabljati v letu 2011. Keywords: zemljiškoknjižno pravo, informatizacija, nepremičnine, zemljiška knjiga, e-zemljiška knjiga, izbrisna tožba, izvršilni postopek Published in DKUM: 23.07.2018; Views: 1065; Downloads: 83
Full text (176,01 KB) |
4. KONCEPT UČINKOVANJA LASTNINSKE PRAVICE V NOTRANJEM IN ZUNANJEM RAZMERJUJani Slapnik, 2016, undergraduate thesis Abstract: Z diplomsko nalogo skušam predstaviti na novo uveljavljeni koncept prenosa lastninske pravice v notranjem in zunanjem razmerju, ki se kaže predvsem v drugačnem pogledu na pomen izstavitve zemljiškoknjižnega dovolila v povezavi z učinkovanjem pravnoposlovne pridobitve lastninske pravice na nepremičninah v določenih pravnih razmerjih. Koncept namreč temelji na stališču, da v določenih pravnih razmerjih lastninska pravica na nepremičnini preide na pridobitelja že pred samo vknjižbo pravice v zemljiško knjigo, s čimer prihaja do neke vrste odmika od do sedaj splošno uveljavljenega načela, ki temelji na konstitutivnosti zemljiškoknjižnega vpisa. Na utemeljitvah novega koncepta v povezavi z novelirano ureditvijo izbrisne tožbe je v nalogi predstavljen tudi institut lastninske pravice v pričakovanju, ki ga materialna zakonodaja sicer ne ureja, je pa nastal kot posledica razvoja pravne teorije in z njo povezane sodne prakse. V diplomskem delu so uvodoma predstavljene temeljne značilnosti lastninske pravice, pogoji za njeno pridobitev vključno s pomenom vpisa lastninske pravice v zemljiško knjigo ter v nadaljevanju skozi sodno prakso predstavljen koncept razvoja prenosa lastninske pravice v notranjem in zunanjem razmerju.
Ker gre v osnovi za nov pogled na pomen učinkovanja lastninske pravice v določenih pravnih razmerjih, je namen diplomske naloge takšna razmerja osvetliti ter znotraj njih upoštevajoč nova spoznanja teorije in prakse, predstaviti možnosti glede pravne zaščite predvsem s stališča pridobitelja lastninske pravice. Razmišljanja o učinkih, ki jih ima izstavljeno zemljiškoknjižno dovolilo v določenih pravnih razmerjih skušam na koncu diplomskega dela prenesti tudi v reševanje kolizije dveh stvarnih pravic na nepremičnini. Keywords: pridobitev lastninske pravice na nepremičnini, lastninska pravica v pričakovanju, koncept prenosa lastninske pravice v notranjem in zunanjem razmerju, izbrisna tožba Published in DKUM: 26.05.2017; Views: 1778; Downloads: 318
Full text (415,47 KB) |
5. Razvrščanje (rangiranje) pravic na nepremičninah - pravna analiza prednostnega načela v stvarnem pravuMateja Smrtnik, 2016, master's thesis Abstract: Magistrska naloga izhaja iz ugotovitve, da v primeru obstoja več istovrstnih ali različnih knjižnih pravic na nepremičnini prihaja do konkurence med njimi. Od vsebine posamezne pravice oziroma vrste materialnopravnih upravičenj vključenih v posamezni pravici pa je odvisno njihovo medsebojno učinkovanje. Pri čemer izhajam iz stališča, da v slovenskem pravnem redu v odnosu med več pravicami na nepremični velja prednostno načelo, prej pridobljene pravice imajo prednost pred kasnejšimi.V začetnem delu magistrske naloge so posledično najprej predstavljena pravna pravila oziroma norme, ki v slovenskem pravnem redu operacionalizirajo oziroma konkretizirajo zgoraj navedeno načelo oziroma odnose med različnimi knjižnimi pravicami na nepremičnini. Pri čemer je predstavljena tudi ureditev tega načela v nemškem in avstrijskem pravnem redu.Stvarne pravice so absolutne pravice in v skladu s 5. členom SPZ učinkujejo zoper vsakogar, učinkujejo pa tudi v razmerju med seboj. Najširši krog materialnopravnih upravičenj je zajet v lastninski pravici, zaradi česar je njen učinek izključujoč. Navedeno pomeni, da na nepremičnini ne moreta hkrati obstajati dve lastninski pravici.Na nepremični pa lahko hkrati obstoji več istovrstnih ali različnih izvedenih stvarnih pravic, kot tudi obligacijskih pravic, ki se v skladu z veljavno pravno ureditvijo vpisujejo v zemljiško knjigo. Le te na različne načine učinkujejo na lastninsko pravico. Prav tako prihaja do konkurence med njimi. Predmet preučevanja in analize magistrske naloge so posledično učinki teh pravic na lastninsko pravico, nadalje konkurenca med več izvedenimi stvarnimi pravicami, konkurenca med izvedenimi stvarnimi pravicami in posameznimi obligacijskimi pravicami, ki se v skladu z veljavno pravno ureditvijo vpisujejo v zemljiško knjigo, ter konkurenca med več obligacijskimi pravicami, ki se v skladu z veljavno pravno ureditvijo vpisujejo v zemljiško knjigo. Posebej v nalogi analiziram vprašanje možnosti in posledice vknjižbe več istovrstnih ali različnih izvedenih pravic na nepremičnini v zemljiško knjigo, ki se po vsebini materialnopravnih upravičenj povsem prekrivajo in posledično izključujejo.
Osrednji del magistrske naloge pa predstavlja poglavje, ki predstavi in analizira posledice oziroma vpliv uveljavitve zemljiških zastav v izvršbi ter prodaja nepremičnine v stečajnem postopku na knjižne pravice na nepremičnini. Veljavna ureditev po ZIZ in ZFPPIPP v odnosu med izvedenimi stvarnimi pravicami na nepremičnini določa, da osebne služnosti, stvarna bremena in stavbne pravice ustanovljene za zastavnimi pravicami in zemljiškimi dolgovi v primeru prisilne prodaje nepremičnine ugasnejo. Izjema je določena za stvarne služnosti. V magistrski nalogi tako analiziram ustreznost navedene ureditve, predvsem glede posledic prisilne prodaje na stavbne pravice in stvarna bremena ter tudi glede stvarnih služnosti. Pri tem domačo ureditev primerjam z ureditvijo v nemškem ter avstrijskem pravnem redu ter ponudim možnosti za njeno dopolnitev oziroma prenovitev.
Posebno poglavje je v nalogi namenjeno tudi t.i. razpolagalnemu upravičenju kot odločilni predpostavki pravnoposlovne pridobitve stvarnih pravic na nepremičnini v povezavi z »rangiranjem« pravic na nepremičnini. Na koncu magistrske naloge pa je predstavljena še možnosti pravnega varstva pravic, katerih vrstni red je bil prizadet. Pravno varstvo je zagotovljeno z institutoma izbrisne tožbe, ki varuje pred materialnopravno nepravilnimi vknjižbami v zemljiški knjigi ter t.i. actio Paulijana, izpodbijanje pravdnih dejanj dolžnika (v in izven stečaja). V nalogi predstavim položaje varstva z navedenima institutoma ter razlike med njima, tudi s predstavitvijo praktičnih primerov tožbenih zahtevkov. Keywords: prednostno načelo, vrstni red pravic na nepremičnini, absolutni učinek stvarnih pravic, materialnopravno upravičenje, »rangiranje« pravic, posledice prisilne prodaje nepremičnine na knjižne pravice, razpolagalno upravičenje, izbrisna tožba, izpodbijanje dolžnikovih pravdnih dejanj Published in DKUM: 25.10.2016; Views: 1727; Downloads: 199
Full text (1,21 MB) |
6. IZPODBIJANJE DEJANJ (STEČAJNEGA) DOLŽNIKA IN UVELJAVLJANJE IZPODBOJNIH ZAHTEVKOV Z IZBRISNO TOŽBOLucija Čas, 2016, master's thesis Abstract: V civilnem pravu je uveljavljeno splošno načelo, da dolžnik odgovarja za svoje obveznosti z vsem svojim premoženjem. Dolžnik v praksi velikokrat želi svoje premoženje zmanjšati z namenom oškodovanja upnikov, zato želi zakonodajalec takšna nedovoljena razpolaganja dolžnikov preprečiti z institutom izpodbijanja dolžnikovih pravnih dejanj, znanim tudi kot Actio Pauliana.
Ta institut je urejen v Obligacijskem zakoniku (v nadaljevanju: OZ) in le pod določenimi strogimi zakonski pogoji posega v obligacijsko razmerje med dolžnikom in tretjo osebo, saj velja zmanjševanje premoženja dolžnika z namenom izigravanja upnikov za ravnanje, ki je v nasprotju z načelom vestnosti in poštenja. Posledično ima upnik, če takšen prenos dolžnikovega premoženja izpodbija skladno z zakonskimi pogoji, možnost poseči tudi na premoženje, ki ga je dolžnik prenesel na tretjo osebo.
Zakonodajalec je predvidel izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj tudi v primeru, ko se je nad dolžnikom začel stečajni postopek. V tem primeru gre za poseben institut stečajnega prava, ki je urejen v Zakonu o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (v nadaljevanju: ZFPPIPP). Gre za drugačen pravni institut od izpodbijanja dolžnikovih pravnih dejanj po določilih OZ, ki pa ima z njim tudi nekatere skupne značilnosti, zlasti namen odpraviti posledice nezakonitega zmanjšanja dolžnikovega premoženja.
Instituta pa se razlikujeta v drugih bistvenih točkah, npr. pri aktivni legitimaciji, kjer po OZ dolžnikovo ravnanje lahko izpodbija samo upnik, v stečaju pa je za to aktivno legitimiran upnik ali stečajni upravitelj. Najpomembnejša razlika je, da je izpodbijanje izven stečaja namenjeno poplačilu enega samega individualno določenega upnika, ki učinkuje proti dolžniku le do višine upnikove terjatve. Ravno obratno, pa je v stečajnem postopku potrebno upoštevati načelo enakopravne obravnave upnikov stečajnega dolžnika, zato izpodbojno dejanje učinkuje v korist vseh upnikov stečajnega dolžnika, pri čemer ni pomembno kdo je dolžnikovo nedovoljeno razpolaganje izpodbijal.
Pri oblikovanju povračilnih zahtevkov je v zvezi s pridobitvijo lastninske pravice potrebno upoštevati tudi posebna pravila zemljiškoknjižnega prava. V primeru kadar gre za izpodbijanje dolžnikovega razpolaganja z nepremičnim premoženjem, in je že bila opravljena vknjižba pridobitve lastninske ali druge pravice v zemljiško knjigo, je potrebno izpodbojni zahtevek uveljavljati z izbrisno tožbo. Glede uveljavlja zahtevkov z izbrisno tožbo obstoji pomembna razlika med izpodbijanjem po določilih OZ in po določilih ZFPPIPP, kar bom v magistrskem delu predstavila tudi na praktičnih primerih.
V magistrskem delu bom najprej prikazala splošno ureditev izpodbijanja dejanj dolžnika po OZ, nato po ZFPPIPP. V nadaljevanju bo sledila primerjava in razlike med izpodbijanjem po OZ in ZFPPIPP ter uveljavljanje izpodbojnih zahtevkov tako po OZ kot po ZFPPIPP z izbrisno tožbo in prikaz izpodbijanja na praktičnih primerih. Keywords: izpodbijanje pravnih dejanj dolžnika, Actio Pauliana, objektivni pogojo izpodbijanja, subjektivni pogoj izpodbijanja, izbrisna tožba, nezakonito zmanjšanje dolžnikovega premoženja, predpostavke izpodbijanja, izpodbijanje v stečajnem postopku, materialnopravno neveljavna vknjižba Published in DKUM: 30.06.2016; Views: 3736; Downloads: 735
Full text (663,40 KB) |
7. PRENOVLJENA UREDITEV IZBRISNE TOŽBE S PREGLEDOM AKTUALNE SODNE PRAKSENina Kroflič, 2015, master's thesis Abstract: Magistrsko delo z naslovom »Prenovljena ureditev izbrisne tožbe s pregledom aktualne sodne prakse« obravnava institut izbrisne tožbe v skladu z zadnjo novelo Zakona o zemljiški knjigi. V prvem delu je predstavljena ključna problematika ter namen mojega raziskovanja, ki se uvršča v področje zemljiškoknjižnega prava. Nato sledi predstavitev najpomembnejših novosti na področju zemljiškoknjižnega poslovanja in analiza samega instituta izbrisne tožbe, s poudarkom na prenovljeni ureditvi. V naslednjih poglavjih so izpostavljene posamezne dileme in dvomi, ki se pojavljajo pri reševanju konkretnih situacij. Na ta način so predstavljena stališča, ki se oblikujejo v teoriji in kakšen vpliv imajo na sodno prakso slovenskih sodišč, ki se je v zadnjem času kar precej dopolnila v primerih v zvezi z izbrisno tožbo. Analiziranje tematike izbrisne tožbe na podlagi sodne prakse je zato celovitejše prikazano in podprto s konkretnimi primeri. Keywords: zemljiškoknjižno pravo, zemljiškoknjižno poslovanje po noveli ZZK-1C, izbrisna tožba, sodna praksa glede izbrisne tožbe Published in DKUM: 12.04.2016; Views: 1968; Downloads: 295
Full text (1,19 MB) |
8. IZBRISNA TOŽBA - MATERIALNOPRAVNI IN PROCESNOPRAVNI VIDIK S PREGLEDOM AKTUALNE SODNE PRAKSEAna Gašparič, 2015, undergraduate thesis Abstract: To diplomsko delo je rezultat preučevanja zakonov ter ostalih pravnih aktov, vključno z njihovimi komentarji, raznih publikacij, sodne prakse ter ostalih bibliografskih virov. V njem je kompleksno in podrobno predstavljen institut izbrisne tožbe ter njegov materialnopravni in procesnopravni vidik. Prav tako so opredeljene tudi z njim vsebinsko povezane teme, kot so zgodovinski pregled zemljiškoknjižnega prava, pojem zemljiškoknjižnega prava, zemljiškoknjižna načela, popolna informatizacija v zemljiškoknjižnem postopku, nepremičninske evidence, zemljiška knjiga, zemljiškoknjižni postopek, posebni zemljiškoknjižni postopki, nepravilni vpisi v zemljiško knjigo, varstvo vrstnega reda, večkratna odsvojitev iste nepremičnine, spremembe instituta izbrisne tožbe od leta 1995 ter aktualna sodna praksa na področju izbrisne tožbe.
Zemljiška knjiga je namenjena vpisu stvarnih in z Zakonom o zemljiški knjigi določenih obligacijskih pravic. Če je vknjižba stvarne ali določene obligacijske pravice iz kakršnegakoli razloga materialnopravno neveljavna, pridobi prejšnji imetnik pravice - odsvojitelj proti novemu imetniku pravice - pridobitelju pravno varstvo že z odpravo pravnega temelja, ki predstavlja pravno podlago za vknjižbo pravice v zemljiško knjigo. Odprava le-tega pa zaradi načela kavzalnosti vedno vodi do razveljavitve zemljiškoknjižnega dovolila, saj odprava zavezovalnega pravnega posla povzroči prenehanje učinkov razpolagalnega pravnega posla . Ustvari se položaj, kakor da pravica na pridobitelja nikoli nebi prešla. Odsvojitelj pa mora kljub temu poskrbeti še za izbris materialnopravno neveljavne vknjižbe iz zemljiške knjige in sicer zaradi dosega polnega učinkovanja svoje pravice tudi v razmerju do tretjih oseb, katere varuje načelo zaupanja v zemljiško knjigo, temu pa je namenjena izbrisna tožba. Gre za nekakšen zrcalni postopek vknjižbe.
Pri ustvarjanju diplomskega dela je bila uporabljena opisna (deskriptivna) metoda s preučitvijo različnih literatur, komparativna metoda na področju primerjav, zgodovinska metoda pri poglavju o spremembah instituta izbrisne tožbe od leta 1995, metoda klasifikacije ter metoda analize in sinteze. Keywords: izbrisna tožba, Zakon o zemljiški knjigi, zemljiška knjiga, zemljiškoknjižni postopek, materialnopravno neveljavna vknjižba, načelo kavzalnosti, načelo zaupanja v zemljiško knjigo Published in DKUM: 10.12.2015; Views: 3423; Downloads: 735
Full text (1,03 MB) |
9. SODNO VARSTVO SLUŽNOSTNE PRAVICE Z ANALIZO AKTUALNE SODNE PRAKSERomana Grajfoner, 2015, undergraduate thesis Abstract: »Služnost je pravica uporabljati tujo stvar ali izkoriščati pravico oziroma zahtevati od lastnika stvari, da opušča določena dejanja, ki bi jih sicer imel pravico izvrševati na svoji stvari (služeča stvar).«
Služnost delimo na osebne in stvarne služnosti. Stvarna služnost je ustanovljena v korist vsakokratnega lastnika gospodujoče nepremičnine, medtem ko osebna služnost nastane v korist določene osebe. Poznamo tudi nepravo stvarno služnost, pri kateri gre za kombinacijo osebne in stvarne služnosti, ter tudi služnost v javno korist in nujno pot.
Pravno varstvo omogoča prisilno realizacijo upravičenj, ki jih vsebuje služnostna pravica. Pravna zaščita se tako doseže na podlagi tožbe, s postavitvijo tožbenega zahtevka. Glede na vsebino zahtevka in vrsto zaščite poznamo tri vrste tožbe, in sicer oblikovalna oziroma konstitutivna, kondemnatorna ter deklaratorna oziroma ugotovitvena tožba. Z vidika zaščite pravnega položaja subjektov služnosti lahko govorimo o zaščiti služnostnega upravičenca in zaščiti služnostnega zavezanca.
Služnostni upravičenec, tako osebne kot tudi stvarne služnosti, ima možnost vložitve tako imenovane služnostne tožbe oziroma konfesorne tožbe (actio confessoria), ki je namenjena varstvu služnostne pravice v primeru neutemeljenega poseganja vanjo, tako tretjih oseb kot tudi služnostnega zavezanca.
Stvarnopravni zakonik v poglavju o stvarni služnosti ureja tudi vložitev ugotovitvene tožbe, tako da se z njo zahteva ugotovitev obstoja služnostne pravice. Ta tožba pride v poštev, kadar se služnost pridobi na podlagi zakona, in sicer s priposestvovanjem. Priposestvovanje kot pravni temelj za nastanek služnosti pa je mogoče samo pri stvarni in ne pri osebni služnosti. Tako je ta tožba pomembna v povezavi s stvarno služnostjo.
Služnostni upravičenec kot tudi služnostni zavezanec imata na voljo tudi splošna sredstva, ki so namenjena varstvu pravic. Med splošnimi sredstvi je treba na prvem mestu omeniti samopomoč. Na voljo pa imata tudi posestno varstvo, ki temelji na podlagi izvrševanja dejanske oblasti nad stvarjo, ki ustreza izvrševanju služnostne pravice.
Služnostni zavezanec lahko uporabi negatorno tožbo, ki je namenjena varstvu pred neupravičenim prilaščanjem ali širitvijo služnosti ter tudi varstvu pred neupravičenim posegom v lastninsko pravico s strani tretjih oseb.
Prav tako ima služnostni zavezanec možnost vložitve negativne ugotovitvene tožbe oziroma tožbe na ugotovitev, da služnost ne obstaja oziroma je prenehala. Podlaga za vložitev te tožbe je 223. člen SPZ, ki določa prenehanje na podlagi zakona. Vloži lahko tudi posebno oblikovalno tožbo, s katero služnostna pravica preneha na podlagi sodne odločbe iz razlogov, ki so navedeni v 222. členu SPZ. Na voljo pa ima tudi poseben zahtevek na prestavitev služnosti.
V zvezi s služnostjo pa je treba omeniti tudi zemljiško knjigo ter načelo zaupanja v zemljiško knjigo. Tudi tukaj so na voljo tri tožbe. Prva med njimi je izbrisna tožba, ki pride v poštev v primeru materialnopravne neveljavne vknjižbe, s katero se lahko zahteva vzpostavitev prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja. Naslednji dve pa sta tožba na izstavitev listine, ki je primerna za vpis v zemljiško knjigo, in tožba na priznanje podpisa na zasebni listini ali na izročitev odpravka notarskega zapisa, sestavljenega za vknjižbo v zemljiško knjigo.
Ravno o varstvu služnostne pravice oziroma o tem, kakšne tožbe za zavarovanje svojega pravnega položaja v zvezi s služnostno pravico ima na voljo služnostni upravičenec ter tudi služnostni zavezanec, bo govora v tej diplomski nalogi. Keywords: služnost, služnostni zavezanec, služnostni upravičenec, konfesorna tožba, tožba na ugotovitve obstoja služnosti, posestno varstvo, negativna ugotovitvena tožba, tožba ne prenehanje, negatorna tožba, izbrisna tožba Published in DKUM: 07.12.2015; Views: 3357; Downloads: 722
Full text (1,06 MB) |
10. Varstvo lastninske pravice s pregledom aktualne sodne prakseVesna Horvat, 2015, undergraduate thesis Abstract: V diplomski nalogi sem v začetku opredelila posest in imetništvo. V nadaljevanju sem opisala lastninsko pravico, njeno pridobitev in varstvo. Lastninska pravica je temeljna stvarna pravica, ki učinkuje proti vsem, prav tako pa lahko lastnik vsakega izključi iz njene uporabe oz. mu prepreči poseganje vanjo. Tožbe, s katerimi jo varujemo so: lastninska, izbrisna, publicianska, negatorna ter izključitvena. K vsaki izmed njih sem dodala sodno prakso. Keywords: posest, lastninska pravica, lastninska tožba, izbrisna tožba, publicianska tožba, negatorna tožba, izključitvena tožba, etažna lastnina, mejni spor, imisije Published in DKUM: 23.11.2015; Views: 1899; Downloads: 399
Full text (767,98 KB) |