| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 2 / 2
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
E-odpadki in informacijska varnost : magistrsko delo
Uroš Jelenc, 2022, master's thesis

Abstract: e-Odpadki vključujejo različne vrste elektronskih naprav; od pomivalnih strojev, hladilnikov do pametnih telefonov. V magistrskem delu smo se osredotočili na elektronske naprave, ki lahko vsebujejo osebne podatke, kot so osebni računalniki, prenosni računalniki, pametni telefoni in drugo. Omenjene naprave nas spremljajo več dni, mesecev ali let in vsebujejo veliko količino podatkov o nas, naši družini ali organizaciji. Težava e-odpadkov je, da lahko naše elektronske naprave po zavrženju, prodaji ali podaritvi še vedno vsebujejo osebne in občutljive podatke – če podatki niso bili ustrezno odstranjeni. V sklopu magistrskega dela je bila opravljena tudi anketa, s katero smo ugotavljali, kako anketirani ravnajo z e-odpadki, ali se zavedajo groženj, povezanih z e-odpadki, in omejitev izbrisa podatkov ter kakšna je njihova izkušnja s kibernetsko kriminaliteto. Ugotovljeno je bilo, da tovarniška ponastavitev in formatiranje naprave ter ročni izbris podatkov ne zagotavljajo nepovratnosti podatkov. Podatki so še vedno lahko v pomnilniku naprave in so ranljivi pred tretjimi osebami, ki bi želeli zlorabiti podatke za izvedbo kibernetske kriminalitete. S pomočjo večkratne regresije je bilo ugotovljeno, da boljše, kot je znanje anketiranih glede omejitev izbrisa podatkov in večja, kot je njihova izkušnja s kibernetsko kriminaliteto, bolj upoštevajo ukrepe za izbris podatkov. V magistrskem delu so predstavljeni obseg e-odpadkov, grožnje, povezane s tovrstnimi odpadki, in načini, kako zagotoviti varen izbris podatkov iz elektronskih naprav na temelju razširjenih standardov in smernic.
Keywords: odpadki, elektronske naprave, odstranjevanje odpadkov, informacijsko-komunikacijska tehnologija, varstvo podatkov, e-odpadki, informacijska varnost, izbris podatkov, magistrska dela
Published in DKUM: 25.07.2022; Views: 938; Downloads: 153
.pdf Full text (1,73 MB)

2.
Pravica do pozabe v luči Splošne uredbe EU o varstvu osebnih podatkov s primerjalnim pogledom na pravico do zasebnosti v ZDA
Barbara Bališ, 2018, master's thesis

Abstract: Sodišče Evropske unije je leta 2014 s sodbo v zadevi Google Spain naredilo izjemno velik korak v smeri varstva zasebnosti ko je navedlo, da rezultati iskanja na podlagi osebnega imena posameznika predstavljajo osebne podatke, upravljavci iskalnikov pa nadzornike podatkov, zato morajo ti izbrisati ali blokirati rezultate iskanja, ki kršijo pravice posameznikov, na katere se podatki nanašajo. Čeprav se je na podlagi te sodbe prvič začela omenjati t. i. “pravica do pozabe”, vendarle ni mogoče z gotovostjo trditi, da je s tem posameznikova zasebnost na spletu popolnoma zaščitena. Zakonodaja vse težje sledi izredno hitremu razvoju tehnologije in umetne inteligence, kjer so informacije postale precej enostavno in hitro dostopne. Pri tem pa je pravica naletela na veliko kritik, tako glede poimenovanja pravice, ki naj bi bilo zavajajoče, kot glede izvajanja pravice v praksi saj bodo povezave do vsebin odstranjene le z evropskih spletnih mest, še naprej pa bodo prikazane na spletnih mestih, za katere evropska zakonodaja ne velja (na primer v ZDA). Poleg tega se, ne nazadnje, pojavlja tudi veliko pomislekov glede tega, ali (in do katere mere) bo pravica do pozabe ogrozila svobodo govora. To magistrsko delo se torej ukvarja z analizo pravice do pozabe kot jo ureja nova Uredba o varstvu osebnih podatkov (GDPR), ter z vprašanjem, ali ta pravica posameznikom dejansko omogoča višji nadzor nad upravljanjem njihovih osebnih podatkov na spletu. Ugotoviti je, da pravica do pozabe vendarle povzroča določeno stopnjo konflikta med posameznikovo zasebnostjo in svobodo govora. Gre za dve temeljni pravici, ki ju je potrebno tehtati. Toda kar je pri tem najbolj problematično, je dejstvo, da to tehtanje ni prepuščeno državnim organom, pač pa zasebnim subjektom oziroma gospodarskim družbam, katerih namen je ustvarjanje dobička, kar zaseje dvom v učinkovito varstvo zagotovljenih pravic.
Keywords: GDPR, osebni podatki, zasebnost, izbris informacij, omejitev dostopa do informacij, cenzura, spletni brskalniki, upravljavci podatkov
Published in DKUM: 13.07.2018; Views: 1509; Downloads: 183
.pdf Full text (577,53 KB)

Search done in 0.05 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica