| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 46
First pagePrevious page12345Next pageLast page
1.
2.
3.
4.
5.
6.
Možnosti prilagajanja mestne cestne in železniške infrastrukture zahtevam integracije mestnega javnega potniškega prometa
Zoran Jurić, 2009, master's thesis

Abstract: Prometni sistemi velikih mest so se razvijali neodvisno po posameznih prometnih vejah: cestni promet (javni mestni tramvajski in avtobusni promet, taxi promet, individualni motorni promet, promet kolesarjev in pešcev), železniški promet (daljinski in mestno primestni promet) ter zračni promet povezan s cesto do mestnih območij. Parcialno reševanje prometnih problemov po posameznih prometnih vejah je pripeljalo do vse večje uporabe individualnega motornega prometa, kar je povzročilo prometne zastoje in zamašenost glavnih prometnic, povečano potrošnjo energije, emisijo izpušnih plinov in onesnaženje okolja, hrup, povečano število prometnih nesreč in velike materialne škode. Nove prometne rešitve v velikih mestih rezultirajo z razvojem javnega mestnega in primestnega prometa v strukturi celotnega potniškega prometa, omogočajo lažjo mobilnost prebivalstva in večjo zaščito okolja. Ob omenjenih ukrepih prometne politike, morajo planerji in urbanisti pri načrtovanju razvoja večjih mest integralno (multimodalno) načrtovati razvoj cestne in železniške prometne mreže. Sistemsko načrtovanje prometne mreže v mestih onemogoča paralelne linije javnega mestnega prometa (avtobusne in tramvajske linije z linijami mestno-primestne železnice), omogoča boljšo pokritost prometne mreže v delih mesta, usklajenost voznih redov raznih vrst prometa (vozni red mestno-primestne železnice z voznimi redi avtobusnega in tramvajskega prometa, taxi prometa), razvojne usklajenosti investicij konkurentnih vrst prometa (cestni in železniški promet), sprejemljivo rast mest in načrtovanje razvoja urbanega okolja, boljšo povezanost mest z regionalnim okrožjem, zaščito pred hrupom, zmanjšanje onesnaženja z izpušnimi plini na mestnih prometnicah in negativen vpliv prometa na ekologijo, izboljšanje kakovosti življenja v mestih z višanjem kakovosti usluge in skupnega povezovanja posameznih vrst prometa v enoten tehnološki in tarifni sistem. Urbanisti, prometni projektanti in planerji s prometnim načrtovanjem raziskujejo razvojno projekcijo mesta, predvidevajo razporeditev potovanj in preučujejo zahteve uporabnikov prometnega sistema. Pri raziskovanju značilnosti, zakonitosti in zahtev uporabnikov prometnega sistema morajo najti optimalne rešitve med napovedmi matematičnih modelov in razvojnimi možnostmi mesta. Raziskovanja, ki ji jih je opravil avtor, kažejo optimalno razmerje razvoja in možnosti prilagoditve cestne in železniške infrastrukture zahtevi integracije javnega mestnega potniškega prometa v večjih mestih. Posebej je ta problem obdelan na primeru Mesta Zagreba, kjer se je rekonstrukcija obstoječe in izgradnja nove cestne in železniške prometne mreže pogosto odvijala kot posebni del vsakega sistema. Znanstveni in interdisciplinarni pristop zahteva integralno načrtovanje in reševanje medsebojne odvisnosti cestne in železniške prometne mreže pogojene z rastjo prometnega povpraševanja, ki je pripeljalo do zamašenosti mestnih prometnic, vzporednih avtobusnih in železniških linij, neusklajenosti voznih redov, neusklajenosti razvoja javnega mestnega prometa in neusklajenosti investicij v celotni prometni mreži. Raziskovanje se ukvarja tudi z izboljšanjem načrtovanja cestne in železniške prometne mreže, z medsebojno interakcijo cestnega in železniškega prometa in z enakomernejšo razprostranjenostjo prometne mreže v večjih mestih. Z metodami prometnega načrtovanja so proučene svetovne in evropske izkušnje ter vzorci, ki povzročajo neenakomeren razvoj posameznih vrst prometa, različnega deleža v celotnem prometnem sistemu, ki se manifestira z neusklajenostjo voznih redov, neenakomernih razvojnih investicij posameznih vrst prometa, sprejemanje napačnih odločitev prometne politike, nedorečene zakonske regulative o financiranju prometne mreže in prometnih sistemov različnih administrativnih celot (države, županije, lokalne samouprave). V nalogi so obdelani tudi ukrepi, ki pripomorejo k povezovanju prometnih sistemov v mestih v širši regionalni sistem in uk
Keywords: prilagajanje mestne cestne in železniške infrastrukture, zahtevam integracije mestnega javnega potniškega prometa, načrtovanje prometne mreže, prometna ponudba, prometno povpraševanje, postopek prometneg načrtovanja, analiza modela prometnega povpraševanja, multimodalno (integralno) načrtovanje cestne in železniške mreže, zmanjšanje hrupa na glavnih mestnih prometnicah, zmanjšanje onesnaženosti okolja povečanje varnosti prometa, izboljšanje pristopa potnikov, rešitve problema parkiranja
Published: 23.09.2014; Views: 1142; Downloads: 69
.pdf Full text (8,44 MB)

7.
OBVLADOVANJE REKLAMACIJ V PAKIRNICI TRDNIH IZDELKOV FARMACEVTSKEGA PODJETJA LEK D.D.
Katja Peršin, 2009, undergraduate thesis

Abstract: V diplomski nalogi smo želeli prikazati vpliv načina zaposlovanja na reklamacije v pakirnici trdnih izdelkov podjetja Lek d. d. S podrobnejšo analizo smo med drugim ugotovili, da je le za 47 % zabeleženih reklamacij odgovorna pakirnica trdnih izdelkov ter da je kar 95 % reklamiranih serij pakiral vsaj en novozaposlen v ekipi treh delavcev na liniji. Rezultati ankete, izvedene med zaposleni v pakirnici trdnih izdelkov, so bili podobni rezultatom analize reklamacij, saj je npr. kar 76 % zaposlenih mnenja, da novozaposleni vplivajo na kakovost dela. Z anketo smo razbrali tudi zavedanje in obveščenost zaposlenih o kakovosti dela. Predstavljenih je več predlogov, ki bi lahko vplivali na boljšo kakovost dela in preprečili morebitne reklamacije.
Keywords: Kakovost Reklamacija Stalno izboljšanje Vpliv zaposlenih na kakovost
Published: 02.12.2009; Views: 2211; Downloads: 267
.pdf Full text (480,52 KB)

8.
KAZENSKOPRAVNA PROBLEMATIKA DAVČNEGA VRTILJAKA
Simon Križnik, 2009, undergraduate thesis

Abstract: Davčni vrtiljak je najbolj znana sistemska utaja davka na dodano vrednost (dalje DDV), z načinom pogostih nakupov in prodaj med sodelujočimi davčni zavezanci, ki so lahko resnični ali fiktivni, en udeleženec pa se nahaja v drugi državi Skupnosti. Utaja DDV tipa vrtiljak deluje na principu zahtevkov vračila DDV, ki v verigi dobav nikoli ni bil vplačan. Je resen problem vseh držav članic EU, ki je nastal z uvedbo sistema prostega pretoka blaga, storitev, ljudi in kapitala znotraj skupnostnega evropskega trga. Davčni vrtiljaki bodo obstajali tako dolgo, dokler ne bo sistematičnih sprememb zakonodaje pri ustanavljanju gospodarskih družb tipa »missing trader« in učinkovitih davčnih organov, organov pregona in eksplicitnih obsodilnih sodb zoper organizatorje davčnih vrtiljakov. Kazensko pravo ne more biti edino sredstvo v boju zoper tovrstno gospodarsko kriminaliteto. Preseganje stanja neučinkovitosti na tem področju je v državi, ki se neuspešno spopada z gospodarskim kriminalom, dolgoročno možno ob združitvi moči strok gospodarskega prava, kazenskega prava, kriminalistike, kazenskega procesnega prava in nujnega dviga zavesti oziroma gospodarske kulture.
Keywords: davčni vrtiljak, »missing trader«, gospodarska kriminaliteta, finančna kriminaliteta, davčna zatajitev, Kazenski zakonik (KZ-1), Uredba komisije ES 1925/2004, Direktiva Sveta 2006/112/ES, Sodba Sodišča ES C-439/04 in C-440/04, odkrivanje in pregon, statistika davčnih zatajitev, ukrepi za izboljšanje.
Published: 14.12.2009; Views: 2391; Downloads: 397
.pdf Full text (615,28 KB)

9.
BRALNI INTERESI IN BRALNA MOTIVACIJA UČENCEV V OSNOVNIH ŠOLAH NA PODROČJU VZHODNE ŠTAJERSKE
Irena Grašič Arnuš, 2010, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo obravnava bralne interese in bralno motivacijo učencev v osnovnih šolah na področju vzhodne Štajerske. Temelji na teoretičnih spoznanjih, dokazanih s praktičnimi izsledki in podkrepljenih z izvedbo ankete ter njeno analizo. Slednja govori o tem, kakšna bralna motivacija se uporablja in izvaja pri otrocih od rojstva do konca osnovne šole. Bralni interesi so v današnji družbi zelo različni. Odvisni so predvsem od okolja, v katerem posameznik živi, motivacije, ki jo dobi za branje, in tudi od vzgoje v otroštvu. Dejstvo je, da so za otrokov bralni razvoj potrebni že starši, ki otroku posredujejo prvi vtis o branju in knjigah ter mu le-te tudi približajo. Prvo pomoč dobijo od vzgojiteljev v vrtcu in vseh ljudi, ki se gibljejo ob otroku, ko odrašča, in sicer od staršev, vrstnikov ter okolice. Šele kasneje pridejo na vrsto učitelji - kot strokovni delavci, ki so za to izobraženi. Rezultati izvedenega anketiranja učencev so pokazali, da učenci v šolah, kjer sem izvedla anketo (tako v šoli kot v prostem času) zelo malo berejo. Učenci svoj prosti čas raje izkoristijo za ukvarjanje z računalnikom in gledanje televizije, redki pa se raje, kot da bi posegli za kakšnim dobrim čtivom, ukvarjajo s športom. Na drugi strani pa izjave učiteljev dokazujejo, da se trudijo branje učencem čim bolj približati in jim vzbuditi zanimanje zanj, in sicer z aktivnimi učnimi metodami dela ter motivacije pri pouku slovenščine.
Keywords: Ključne besede: bralni interesi, bralna motivacija, pouk slovenščine v OŠ, učni cilji za izboljšanje zanimanja za branje, starši, učitelji, šola.
Published: 24.02.2010; Views: 3374; Downloads: 322
.pdf Full text (714,10 KB)

10.
UVAJANJE SISTEMA MENTORSTVA KOT NAČINA RAZVOJA ZAPOSLENIH V VZAJEMNI, ZDRAVSTVENI ZAVAROVALNICI, D.V.Z.
Nataša Bricelj, 2010, undergraduate thesis

Abstract: Podjetje, ki se zaveda pomena kadrov, uporablja različne metode za njihov razvoj in povečanje učinkovitosti. Mentorstvo je ena izmed metod, ki pripomorejo pri hitrejšemu uvajanju novo zaposlenih, hkrati pa nudi pomoč tudi ostalim zaposlenim, ki to potrebujejo. V diplomskem delu je najprej predstavljen izvor mentorstva ter definicija pojma kot ga vidijo različni avtorji, v nadaljevanju so na kratko predstavljene veščine, tehnike in kompetence, ki jih potrebuje dober mentor, možne vrste mentorstva, pomembnost komunikacije ter prisotnost coachinga v procesu mentorstva. Pozitivni vplivi uvedbe mentorstva se kažejo na več področjih in imajo koristi tako za podjetje kot udeležence procesa. V diplomskem delu so opisane pridobitve, ki jih podjetje, mentoriranec in ne nazadnje tudi mentor izkusi skozi sodelovanje v procesu. Zadnji del pa je namenjen predstavitvi podjetja Vzajemna zdravstvena zavarovalnica, d.v.z. ter predstavitvi projekta Akademija Vzajemne, v okviru katerega se je osnovala skupina zaposlenih za uvedbo mentorstva v Vzajemni ter načini izbire in izobraževanja zaposlenih za mentorje. Poleg vzpostavitve samega sistema ter procesov, je predstavljeno tudi izvajanje procesov v okviru sistema, ki so opredeljeni v okviru Pravilnika o izvajanju mentorstva. Za zaključek je predstavljena problematika ter možni predlogi za izboljšanje procesov ter sistema mentorstva.
Keywords: Razvoj kadrov, mentor, mentoriranec, coaching, proces mentorstva, sistem mentorstva, Vzajemna zdravstvena zavarovalnica, d.v.z., Akademija Vzajemne, Pravilnik o izvajanju mentorstva, problematika in predlogi za izboljšanje.
Published: 18.08.2010; Views: 2702; Downloads: 502
.pdf Full text (782,59 KB)

Search done in 0.11 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica