1. PRESTRUKTURIRANJE Z IZČLENITVIJO NA PRIMERU DRUŽBE XPavlina Kirbiš, 2016, master's thesis Abstract: Družbe se odločajo za postopek prestrukturiranja z izčlenitvijo iz različnih razlogov. Najpogosteje so ti razlogi krepitev fokusa poslovne strategije, del načrta združitve/prevzema, izboljšanje pretoka informacij in pridobitev boljšega dostopa do kapitalskih trgov ali pa zaradi upoštevanja direktiv kot v našem primeru družba X. Veliko je takšnih družb, ki se za postopek prestrukturiranja z izčlenitvijo odločijo zaradi kratkoročne in dolgoročne plačilne nesposobnosti.
V teoretičnem delu magistrskega dela smo najprej opredelili krizo družb in njene značilnosti. Krizo smo opredelili in predstavili njene vrste, simptome in opozorilna znamenja krize na katera morajo biti družbe in njihovi nadrejeni pozorni, da bi jih lahko pravočasno zaznali in pravilno ukrepali. Nadalje smo predstavili pravni vidik izčlenitve in primerjavo med slovensko zakonodajo in zakonodajo Evropske unije na področju izčlenitve. V nadaljevanju teoretičnega dela smo predstavili metodo prestrukturiranja. Opredelili smo koncept prestrukturiranja in vlogo, predstavili načrt finančnega prestrukturiranja in opisali kaj vse je potrebno za učinkovito izvedbo prenove podjetja s postopkom prestrukturiranja. Predstavili smo vsebino izčlenitvenega postopka.
V empiričnem delu smo predstavili in proučili postopek prestrukturiranja z izčlenitvijo na primeru družbe X, d.d. Družbo smo predstavili in opredelili pojem družbe. Opisali smo razloge za spreminjanje organizacije, vrste sprememb v njej in zaporedje dogodkov pred nastopom krize. Prestrukturiranje z izčlenitvijo smo na praktičnem primeru proučili, predstavili vzroke za izčlenitev družbe, zapisali pozitivne posledice le tega in predstavili izčlenjeno družbo- podjetje XY, d.o.o. V empiričnem delu smo primerjali postopek izčlenitve v Sloveniji, Evropski uniji in na Kitajskem. Zapisali smo temeljne razlike in podobnosti v postopku izčlenitve med njimi.
Ugotovili smo, da je postopek izčlenitve postopek, ki se uporablja tako v Sloveniji, v Evropski uniji in tudi na Kitajskem. Postopka se je potrebno lotiti zelo skrbno in natančno, saj je analiza in skrbna priprava gradiva vpliva na uspešnost postopka. Za družbo postopek prestrukturiranja z izčlenitvijo predstavlja pomembno prelomnico v njegovem poslovanju in pomembno vpliva na poslovanje družbe in njen nadaljnji obstoj.
Keywords: kriza v družbi, postopek prestrukturiranja z izčlenitvijo, izčlenitev, Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju, Zakon o gospodarskih družbah, družba X, d.d., družba XY, d.o.o.
Published in DKUM: 26.10.2016; Views: 1312; Downloads: 261
 Full text (1,27 MB) |
2. PREOBLIKOVANJE SAMOSTOJNEGA PODJETNIKA V DRUŽBO Z OMEJENO ODGOVORNOSTJOMihaela Rajzman, 2011, master's thesis Abstract: Do uveljavitve Zakona o gospodarskih družbah-1 (ZGD-1) je bilo mogoče statusno preoblikovanje samostojnega podjetnika izpeljati le tako, da je njegova pravnoorganizacijska oblika prenehala, podjetniško organizirano premoženje v obliki stvarnega vložka pa se je preneslo v premoženje nove ali prevzemne kapitalske družbe kot pridobitelja, v zameno za pridobitev deležev v pridobitelju.
ZGD-1 za statusno preoblikovanje samostojnega podjetnika predpisuje poenostavljena pravila z možnostjo spreminjanja pravne pripadnosti podjetniško organiziranega premoženja po poti univerzalnega pravnega nasledstva. Prav slednje pa statusno preoblikovanje samostojnih podjetnikov izenačuje z drugimi pojavnimi oblikami statusnih preoblikovanj, ki se povezujejo s prenašanjem premoženja, pravic in obveznosti in ga uvršča v okvir materialnih statusnih preoblikovanj.
Navezujoč se na statusne rešitve v ZGD-1, se je prilagodila tudi davčna zakonodaja, ki je uzakonila pravila davčno nevtralnega prenosa ob pogoju preoblikovanja ali delnega preoblikovanja samostojnega podjetnika v družbo po določilih ZGD-1.
Keywords: statusno preoblikovanje (izčlenitev), samostojni podjetnik, družba z omejeno odgovornostjo, gospodarska pobuda, osnovni kapital, podjetje, univerzalno pravno nasledstvo, obdavčitev, sklep podjetnika o preoblikovanju, pogodba o prenosu podjetja
Published in DKUM: 21.03.2012; Views: 4505; Downloads: 806
Full text (1,31 MB) |
3. IZČLENITEV KOT POSEBNA OBLIKA DELITVE PODJETJAJanja Varšnik, 2010, undergraduate thesis Abstract: V diplomski nalogi proučujemo postopek izčlenitev kapitalskih družb s pravnega, računovodskega in davčnega vidika. V okviru pravnega vidika izhajamo iz Zakona o gospodarskih družbah ZGD-1. Predstavimo zgodovino zakona ter povezavo z Evropskim pravom družb. Analiziramo značilnosti in prednosti postopka izčlenitve ter vplive na poslovanje. Nadalje proučujemo celoten postopek izčlenitve, in sicer obravnavamo pravne značilnosti izčlenitev z ustanovitvijo novih družb ter izčlenitev s prevzemom. V nadaljevanju naloge obravnavamo računovodski vidik, kjer predstavimo pravilno evidentiranje poslovnih dogodkov in vodenje poslovnih knjig ter prikažemo izdelavo bilanc po knjigovodski vrednosti. Pri računovodskem obravnavanju se sklicujemo predvsem na Slovenske računovodske standarde SRS, Mednarodne standarde poročanja MSRP in določbe zakona ZGD-1. Težavo nam je predstavljalo predvsem pomanjkanje ustrezne literature s področja računovodenja. Obravnavamo tudi izčlenitev z davčnega vidika, saj je ena izmed prednosti brez dvoma tudi davčna nevtralnost. Izhajali smo iz Zakona o davku od dohodku pravnih oseb ZDDPO-2, ki določa, da sta tako prevzemna kot tudi prenosna družba upravičeni do davčnih ugodnosti, če izpolnjujeta vse predpisane pogoje. Davčna nevtralnost pri izčlenitvi pa je upoštevana tudi v Zakonu o davku na dodano vrednost ZDDV-2, ki izrecno določa, da se davek na dodano vrednost ne obračunava in ne plačuje pri prenosu premoženja, ki nastane zaradi statusnih preoblikovanj. Pravne, računovodske in davčne značilnosti izčlenitve prikažemo tudi na praktičnem primeru. V zadnjem delu naloge na kratko omenjamo tudi pravne lastnosti izčlenitve pri samostojnih podjetnikih in zadrugah.
Keywords: zakon o gospodarskih družbah, izčlenitev, izčlenitev z ustanovitvijo novih družb, izčlenitev s prevzemom, računovodenje, obdavčitev, davčne ugodnosti.
Published in DKUM: 08.03.2011; Views: 5915; Downloads: 1524
Full text (690,42 KB) |
4. POMEN IN POSTOPEK STATUSNIH PREOBLIKOVANJ Z DELITVIJO IN IZČLENITVIJONataša Hergamas, 2010, undergraduate thesis Abstract: V današnjih ekonomskih razmerah se pojavlja veliko razlogov, zaradi katerih se družbe odločajo za statusna preoblikovanja. Zakonodajalec je zato oblikoval posebna pravila, ki ne le zagotavljajo zaščito interesov imetnikov deležev in upnikov, temveč tudi pravila, ki družbam omogočajo preprosto, hitro in celovito spreminjanje premoženjske strukture ter s tem lažje doseganje njihovih interesov.
Pravila, ki to omogočajo, so pravila za statusna preoblikovanja. Zakonska ureditev pa ni bila lahka, saj je morala zagotoviti kompromis različnih interesov: voljo večinskih imetnikov deležev po preoblikovanju, interesa upnikov, da bo družba tudi po preoblikovanju izpolnila vsebino njihovih terjatev, ter interesa manjšinskih imetnikov deležev, da se njihov premoženjsko-upravljavski položaj ne spremeni, oziroma da se vsaj ne poslabša.
Za problematiko statusnih preoblikovanj smo se odločili zato, ker se zaradi aktualnih ekonomskih razmer vedno več gospodarskih družb odloča za podjetniška prestrukturiranja in s tem spremembo premoženjske strukture. Pravila podjetniškega prestrukturiranja pa so odlična rešitev za vse, ki se želijo preoblikovati, brez da bi morali prej likvidirati družbo in jo na novo ustanoviti, pod pogoji, ki ustrezajo njihovim interesom. Prav tako pa pravila varujejo interese imetnikov deležev in upnikov, ki zaradi tega ne ovirajo postopka delitve.
Keywords: Statusna preoblikovanja, delitev, razdelitev, oddelitev, izčlenitev, univerzalno pravno nasledstvo, prenos premoženja, imetniki deležev, upniki, davčno nevtralno obravnavanje.
Published in DKUM: 05.11.2010; Views: 3409; Downloads: 866
Full text (613,66 KB) |
