1. |
2. Pomen projekta TeleKap pri rekanalizacijskem zdravljenju možganske kapi v regionalni bolnišniciKristjan Lorenčič, 2020, master's thesis Abstract: Izhodišča: Pri akutnem zdravljenju možganske kapi je pomemben čas, saj so ozka terapevtska okna za intravensko trombolizo in mehansko trombektomijo odvisna od hitrega in specializiranega zdravljenja. Za podeželske bolnike je razdalja in čas potovanja do najbližjega centra za možganske kapi ključnega pomena za časovno občutljivo zdravljenje kapi. S prihodom telekomunikacijske tehnologije je mogoče zagotoviti možnost zdravstvenega varstva geografsko izoliranih regij.
Raziskovalna metodologija in metode: Izvedba raziskave je temeljila na kvantitativni metodologiji. Izvedena je bila retrospektivna raziskava, v kateri smo primerjali število bolnikov z akutno ishemično možgansko kapjo in uporabo intravenozne terapije v prvih petih zaporednih letih delovanja slovenske mreže TeleKap z obdobjem pred uvedbo mreže TeleKap.
Rezultati: Analizirali in primerjali smo podatke bolnikov, zdravljenih v mreži TeleKap od začetka delovanja (15. 9. 2014) do 31. decembra 2019, in podatke, pridobljene pred samo uvedbo mreže TeleKap. V analizi podatkov smo ugotovili, da je bilo leta 2019 obravnavanih bolnikov z ishemično možgansko kapjo 2 krat več kot leta 2012 in 2013. Čas bolnišnične obravnave bolnikov z akutno ishemično možgansko kapjo se je v regionalni bolnišnici vse do leta 2018 povečeval, leta 2019 pa je začel padati, vendar je glede na ciljne čase še vedno predolg.
Diskusija in zaključek: Telemedicina je dobro razvita tehnologija in omogoča bolnišnicam, ki nimajo dovolj sredstev, da dobijo dostop do mnenja strokovnjakov za možganske kapi, da bi izboljšali pravočasnost in kakovost oskrbe zaradi možganske kapi.
Keywords: ishemična možganska kap, TeleKap, telemedicina, mehanična trombektomija, endovaskularizacija
Published in DKUM: 25.03.2021; Views: 1118; Downloads: 157
 Full text (1,81 MB) |
3. |
4. Klinična uporabnost biokemijskih označevalcev in testa agregacije trombocitov pri ishemični možganski kapiMarija Menih, 2017, doctoral dissertation Abstract: Visoki nivoji VWF so bili napovedniki tako teže možganske kapi kot tudi slabega kliničnega izhoda, ne pa podvrste IMK. VWF bi lahko služil kot prognostični napovednik kliničnega izhoda pri IMK.
Nivoji DD, FG in HC niso bili povezani s podvrsto IMK, ne s težo možganske kapi in ne s kliničnim izhodom, zato DD, FG in HC nimajo pomembne diagnostične vrednosti za določeno vrsto IMK ali prognostične vrednosti za klinični izhod po IMK.
Visoki nivoji NT-proBNP so bili povezani s kardioembolično IMK ter s težo možganske kapi, ne pa tudi s slabim kliničnim izhodom, zato bi lahko NT-proBNP služil kot diagnostični napovednik za kardioembolično IMK.
Merjenje AT je koreliralo z jemanjem aspirina, kar pa ni imelo kliničnega pomena; kljub nizki AT so bolniki utrpeli IMK. Nivoji AT niso bili napovedniki podvrste IMK, teže kapi ali slabega kliničnega izhoda.
Z multivariatno regresijsko analizo s posplošenim linearnim modelom smo ugotovili, da so med BKO in AT edini pomembni napovedniki:
1. kardioembolične IMK: NT-proBNP;
2. za težo kapi, ocenjeno z NIHSS: NT-proBNP in VWF:Ag;
3. za klinični izhod, ocenjen z MRL: VWF:Ag.
Keywords: akutna ishemična možganska kap, TOAST klasifikacija, biokemijski označevalci, agregacija trombocitov, NIHSS, MRL
Published in DKUM: 21.08.2017; Views: 1878; Downloads: 159
Full text (4,39 MB) |
5. |
6. |
7. Srčni in žilni zapleti pri bolnikih po preboleli ishemični možganski kapi – pomen kronične ledvične odpovediMeta Penko, 2013, dissertation Abstract: Glavni obliki srčnožilnih bolezni sta koronarna bolezen srca in ishemična možganska kap, ki sta tudi vodilna vzroka smrti v Evropi, Združenih državah Amerike in drugod v razvitih državah sveta. Na razvoj srčnožilnih bolezni vplivajo številni dejavniki tveganja, ki jih lahko delimo v tradicionalne in netradicionalne ali pa v skupino dejavnikov tveganja na katere lahko oz. ne moremo vplivati. Dejavniki, na katere ne moremo vplivati so spol, starost, genetski dejavniki, etična pripadnost, itd. Eden najpomembnejših dejavnikov tveganja za srčnožilne bolezni, na katerega lahko vplivamo, je arterijska hipertenzija, sledijo mu kajenje, sladkorna bolezen in dislipidemija. Tudi kronična ledvična bolezen (KLB), katere incidenca in prevalenca v svetu naraščata, je neodvisni dejavnik tveganja za srčnožilne bolezni, na katerega lahko potencialno vplivamo. KLB in srčnožilnim boleznim so skupni številni dejavniki tveganja za razvoj bolezni. S slabšanjem ledvične funkcije se prevalenca srčnih in žilnih zapletov veča. Prevalenca KLB je pri bolnikih s koronarno arterijsko boleznijo višja kot v splošni populaciji, o prevalenci KLB pri bolnikih po ishemični možganski kapi pa je le malo znanega. Prav tako ni veliko znanega o vplivu KLB na nadaljnji izhod bolnikov (preživetje, srčne in žilne zaplete) po preboleli ishemični možganski kapi.
Bolniki in metode
V našo raziskavo smo vključili 390 bolnikov, ki so bili v obdobju enega leta zdravljeni na Oddelku za nevrologijo Univerzitetnega kliničnega centra v Mariboru zaradi ishemične možganske kapi. Akutno ishemično možgansko kap smo opredelili po kriterijih Svetovne zdravstvene organizacije, potrdili smo jo z računalniško tomografijo. Raziskava je bila prospektivna, bolnike smo spremljali od dneva sprejema do dneva smrti oz. največ do 56 mesecev. Pri bolnikih smo opredelili naslednje dejavnike tveganja ob vključitvi v raziskavo: arterijsko hipertenzijo, sladkorno bolezen, debelost. Nekatere podatke smo pridobili s pomočjo vprašalnika (anamneza sedanjega ali preteklega kajenja, družinska obremenitev s hipertenzijo, možgansko kapjo). Bolnikom smo posneli EKG. Opravili smo osnovne laboratorijske preiskave za določitev nivoja serumskega kreatinina, serumskega holesterola (celotni, HDL holesterol in LDL holesterol), serumskih trigliceridov, hsCRP in serumskih albuminov. S pomočjo skrajšane enačbe raziskave Modification of Diet in Renal Disease (enačba MDRD raziskave) smo ocenili glomerulno filtracijo (GF) in nato bolnike uvrstili v skupine KLB. KLB je bila opredeljena pri vseh z GF manj kot 60 ml/min/1,73 m2. Za srčne in žilne zaplete smo opredelili akutni koronarni sindrom (nestabilno angino pektoris, akutni miokardni infarkt z ali brez dviga ST veznice ali nenadno srčno smrt), ponovno ishemično možgansko kap in dokumentirano periferno arterijsko bolezen. Ob sprejemu in ob odpustu smo bolnikom opravili oceno funkcijskega nevrološkega stanja s pomočjo National Institutes of Health Stroke Scale (NIHSS lestvice).
Statistični izračuni so bili narejeni s programom SPSS za Windows 19.0.1.
V statistični analizi smo uporabili naslednje statistične metode: aritmetično sredino in standardni odklon, t-test in Mann-Whitney test, korelacijo s korelacijskima koeficientoma po Pearsonu ali Spearmanu, Kaplan-Meierjevo metodo, Coxov regresijski model (prilagojen in neprilagojen). Pri preizkušanju hipotez smo šteli za statistično pomembne tiste ugotovitve, kjer je bilo tveganje napake manjše kot 5 % (vrednost p < 0,05).
Rezultati
Prevalenca KLB pri bolnikih po ishemični možganski kapi je bila ocenjena na 39,2 %, največ bolnikov je imelo KLB 3. stopnje. Ženske so imele višjo prevalenco KLB kot moški. V času opazovanja je umrlo 199 bolnikov (49 %), od tega 101 ženska in 90 moških. Pri bolnikih po ishemični možganski kapi smo ugotavljali visoko prevalenco srčnih in žilnih zapletov, ki so se pojavili kar pri 45,4 % bolnikov. Najpogosteje smo opazovali ponovno ishemično možgansko kap (26,2 %). Med umrlimi bolniki jih je 120
Keywords: ishemična možganska kap, srčni in žilni zapleti, kronična ledvična odpoved
Published in DKUM: 13.11.2013; Views: 3826; Downloads: 257
Full text (3,07 MB) |
