Search the digital library catalog

Abstract: Kvalitativna in kvantitativna analiza organskih molekul v različnih vzorcih je ključnega pomena za zagotavljanje varnosti, učinkovitosti, skladnosti z zakonodajo in kakovostjo na področjih okoljskega varstva, zdravstva ter živilske in farmacevtske industrije. V doktorski disertaciji so predstavljene novo razvite elektroanalizne metode z nemodificiranimi in modificiranimi sitotiskanimi ogljikovimi elektrodami (SPCE) za določanje epinefrina (EP), sečne kisline (UA), metil parationa (MP) in inzulina (IN) v različnih realnih vzorcih, kot so zdravila, človeški urin in pitna voda. Pri prvi razviti metodi smo pokazali individualno določanje EP in UA, ki je potekalo z nemodificiranim SPCE-senzorjem, kjer smo razvili elektroanalizno metodo z analizo ene kapljice raztopine (50 µL). Linearni regresijski model smo ovrednotili z uteženo metodo najmanjših kvadratov, ki je izboljšala točnost pri nizkih koncentracijah linearnega koncentracijskega območja za oba analita v primerjavi z metodo najmanjših kvadratov. Razviti in validirani metodi sta bili uspešno uporabljeni za določanje EP v zdravilu (injekcijski peresnik) in UA v človeškem urinu. Razvoj druge elektroanalizne metode smo izvedli tako, da smo z L-cisteinsko kislino (LCA) modificirali površino SPCE-senzorja (LCA-SPCE), kar je omogočilo določanje pesticida MP v vzorcu pitne vode. Uspešno elektronalaganje LCA na površino delovne elektrode LCA-SPCE-senzorja smo potrdili s tehniko masne spektrometrije sekundarnih ionov z analizatorjem na čas preleta (ToF-SIMS). Prisotnost LCA na površini delovne elektrode SPCE-senzorja je signifikantno povišala signal tehnike angl. square-wave (SW) voltametrije, kar omogoča določanje MP v sledovih. Razvita metoda je vključevala postopek odštevanja ozadja, ki je pripomogel k povišanju analitskega signala. S tehniko elektrokemijske impedančne spektroskopije smo pojasnili povišanje signala MP na LCA-SPCE-senzorju. Pri razvoju tretje elektroanalizne metode smo na površino SPCE-senzorja naložili poli-L-cisteinsko (pLC)-plast in ta pLC-SPCE-senzor uporabili za simultano določanje EP in UA. Uspešno elektronalaganje L-cisteina (LC) na površino delovne elektrode SPCE-senzorja smo potrdili s tehniko ToF-SIMS. Za ta senzor smo izvedli optimizacijo različnih SW-parametrov (amplituda, potencialni korak, frekvenca), pH pomožnega elektrolita, čas elektronalaganja, potencial elektronalaganja, množinske koncentracije LC in števila ciklov elektropolimerizacije LC z namenom dosega najboljše elektroanalizne zmogljivosti pLC-SPCE-senzorja. Pod optimiziranimi pogoji smo izvedli validacijo analizne metode za simultano določanje EP in UA. Prav tako smo izvedli študijo interferenc, ki so lahko potencialno prisotne v testiranih realnih vzorcih. Razvit in validiran pLC-SPCE-senzor smo uspešno uporabili za določanje EP v injekcijskem peresniku in UA v človeškem urinu. V četrti študiji smo razvili elektroanalizno metodo za določanje klinično pomembnega biomarkerja IN. Uporabili smo SPCE-senzor, ki smo ga modificirali z molekularno vtisnjenim polimerom (MIP). Razvoj MIP-SPCE-senzorja je potekal tako, da smo najprej elektropolimerizirali pirol v prisotnosti IN. Nato smo iz nastale polipirolne plasti odstranili molekule IN in s tem tvorili praznine z vezavnimi mesti za molekule IN. Odstranjevanje IN smo izvedli s pomočjo elektročiščenja s ciklično voltametrijo. Nato je sledila inkubacija molekul IN, ki so se vezale na tvorjena vezavna mesta na MIP-SPCE-senzorju. Določanje IN z razvitim MIP-SPCE-senzorjem je potekalo z analizo ene kapljice raztopine, ki je vsebovala redoks probo [Fe(CN)6]3‒/4‒. Elektroanalizno metodo z razvitim MIP-SPCE-senzorjem smo validirali in pokazali njeno uporabo za določanje IN v zdravilu (injekcijski vložek).
Keywords: epinefrin, sečna kislina, metil paration, inzulin, sitotiskana ogljikova elektroda, senzor
Published in DKUM: 27.06.2024; Views: 223; Downloads: 98
Full text (25,18 MB)

Abstract: Uvod: Inzulin je anabolni hormon, ki ima tako anti-lipolitične kot lipogene učinke in učinke na sintezo beljakovin. Zato je pogosto, da ljudje s sladkorno boleznijo tipa 2, ki prejemajo inzulinsko terapijo, pridobijo težo, kar je lahko škodljivo in predstavlja tveganje za srčno-žilne bolezni in druge bolezni ter samo umrljivost. To lahko preprečimo z zdravim življenjskim slogom in zdravstveno vzgojo, individualno ter celostno obravnavo vsakega bolnika. Metode: V zaključnem delu smo izvedli narativni pregled literature. Iskali smo v mednarodnih podatkovnih bazah PubMed, CINAHL, Sage. Uporabili smo deskriptivno metodo in metodo analize in sinteze. Za analizo podatkov smo uporabili vsebinsko analizo. Rezultati: Po vsebinski analizi sedmih člankov smo ugotovili, da inzulinska terapija povečuje telesno maso, v odvisnosti od dejavnikov, kot so: starost, trajanje zdravljenja z inzulinom, telesne mase pred uvedbo inzulina, s sladkorno boleznijo povezana stiska, vrsta inzulina, začetni in titrirani odmerek. Razprava in sklep: Opolnomočenje bolnikov za večji nadzor nad sladkorno boleznijo z bolj zdravim življenjskim slogom in samokontrolo lahko izboljša nadzor nad glikemijo, telesno maso in zmanjša tveganje za zaplete. Izboljšanje kakovosti življenja, zlasti s prehrano, omogoča, da se bolniki bolje počutijo in pozitivno vplivajo na potek same bolezni.
Keywords: sladkorna bolezen, inzulin, telesna masa
Published in DKUM: 19.12.2022; Views: 566; Downloads: 96
Full text (579,74 KB)

Abstract: Izhodišča: Pri sladkorni bolezni je najbolj pomembno, da je sladkor v krvi nenehno urejen, saj to preprečuje, da bi prišlo do zapletov. Da pa do nastanka sladkorne bolezni ne pride, so potrebne preventivne aktivnosti. Namen zaključnega dela je ugotoviti ozaveščenost ljudi o sladkorni bolezni ter primerjati rezultate glede na starost in spol anketirancev. Raziskovalne metode: Uporabljeni sta bili deskriptivna metoda dela in kvantitativna raziskovalna metodologija. Kot raziskovalni instrument je bil uporabljen strukturiran anketni vprašalnik, večina vprašanj je bila razdeljenih v 8 kategorij. Vzorec raziskave je obsegal 200 ljudi, razdeljenih v dve starostni skupini, in sicer od 18 – 45 let ter od 46 in več let. V vsaki starostni skupini je bilo anketiranih 100 oseb. Rezultati: Ugotovili smo, da je pri vseh osmih kategorijah, katere so se nanašale na različna znanja o sladkorni bolezni, starostna skupina od 18 – 45 let dosegla višje povprečje točk kot skupina od 46 in več let. Največjo razliko v znanju smo zaznali pri kategoriji o poznavanju zapletov sladkorne bolezni, kjer je starostna skupina od 18 – 45 let dosegla 77,2 % točk, skupina od 46 in več let pa le 40 % točk. Glede na spol smo zaznali največjo razliko pri kategoriji o splošnem znanju o sladkorni bolezni, in sicer so ženske dosegle 91 % točk, moški pa 67,9 % točk. Diskusija in zaključek: Preventivne aktivnosti sladkorne bolezni so zelo pomembne pri preprečevanju same bolezni. Zato je potrebno, da se v bodoče še več govori o sladkorni bolezni, njenih simptomih, dejavnikih tveganja, zapletih in zdravljenju le te.
Keywords: Kronična bolezen, presnovna motnja, hiperglikemija, inzulin, izobraževanje splošne populacije, strategije preventive.
Published in DKUM: 24.07.2020; Views: 878; Downloads: 132
Full text (754,71 KB)

Abstract: Teoretična izhodišča: Pacienti s sladkorno boleznijo, ki potrebujejo inzulinsko zdravljenje doživljajo strah in negotovost, zaradi negativnih vidikov inzulinske terapije kot so: hipoglikemija, strah pred iglami, bolečina ob zbadanju z iglo in dvomi glede doziranja ter časa aplikacije inzulina. V kombinaciji z možnostjo pojava akutnih in kroničnih zapletov, ti dejavniki predstavljajo psihosocialno breme za diabetike. Namen diplomskega dela je bil izpostaviti psihosocialni vidik uvajanja inzulinske terapije, ugotoviti s kakšnimi težavami se srečajo diabetiki, ko jim je prvič predpisana inzulinska terapija in predstaviti vlogo medicinske sestre v procesu uvajanja inzulinske terapije. Metodologija raziskovanja: Metodo deskripcije z analizo domače in tuje literature smo uporabili za teoretični opis sladkorne bolezni, inzulinske terapije in smernic za uvajanje inzulinske terapije z upoštevanjem psihosocialnega vidika. Za empirični del diplomskega dela smo uporabili kvantitativno raziskovanje z metodo anketiranja. Ugotavljali smo, s kakšnimi psihosocialnimi težavami, strahovi in dilemami se soočajo pacienti, ko jim prvič uvedemo inzulin. V čakalnici diabetološke ambulante UKC Maribor smo anketirali 50 pacientov, ki si aplicirajo inzulin. Rezultati: Ugotovili smo, da je bilo 60 % anketiranih ob uvedbi inzulinske terapije splošno prestrašenih in zaskrbljenih, 66 % jih je uvedbo inzulina videlo kot poslabšanje bolezni, 60 % jih je bilo strah hipoglikemije, 100 % jih je ob uvedbi inzulina dobilo dovolj informacij s strani zdravstvenega tima in 58 % anketiranih si najraje aplicira inzulin v prostoru, ki omogoča zasebnost. 96 % anketiranih se zaradi potrebe po inzulinu ne počuti diskriminirano. Sklep: Sladkorna bolezen in inzulinska terapija zahtevata velike spremembe v življenjskem slogu diabetika. Diabetiki si želijo, da bi bilo več pozornosti pri obravnavi namenjeni psihološki podpori. Medicinska sestra pri obravnavi pacienta s sladkorno boleznijo deluje kot vzgojiteljica in pacientov zagovornik, ter upošteva psihosocialno breme sladkorne bolezni in negativne vidike inzulinske terapije. V obravnavi spoštuje pacientovo zasebnost, pravico do samoodločanja in pravico do izbire lastnega življenjskega sloga.
Keywords: sladkorna bolezen, inzulin, pacienti, psihosocialni vidik
Published in DKUM: 24.09.2015; Views: 1914; Downloads: 245
Full text (1,84 MB)

Abstract: V seminarju obravnavamo modeliranje regulacije krvnega sladkorja. Predstavimo dva modela. Minimalni model zajema koncentraciji glukoze in inzulina v krvni plazmi in aktivnost inzulina v medcelični tekočini. V kompleksnejšem modelu je kot modelna spremenljivka upoštevan tudi glukagon, ki sistemu omogoča vrnitev v stacionarno stanje po kratkotrajnem dvigu ravni glukoze v krvni plazmi. Predstavljene so simulacije različnih stanj, v katerih se lahko nahaja biološki sistem: hiperglikemija, glukozni šok in diabetes. Simuliran je tudi časovni potek koncentracij glukoze, inzulina in drugih modelnih spremenljivk po zaužitju raznih obrokov.
Keywords: regulacija glukoze, inzulin, glukagon, glikogen, matematično modeliranje, diabetes
Published in DKUM: 27.09.2012; Views: 2318; Downloads: 281
Full text (2,08 MB)