Search the digital library catalog

Abstract: Zagonska podjetja so inovacijsko gnana podjetja, ki razvijajo nove izdelke in storitve s potencialom za trženje in eksponentno rast na globalnih trgih. Da je lahko zagonsko podjetje uspešno, potrebuje kompetentno podjetniško ekipo in produkt, ki si ga želi veliko število odjemalcev. Zagonska podjetja so značilna po tem, da se razvijajo in rastejo zelo hitro, to rast pa je potrebno že v zgodnjih fazah delovanja financirati s strani zunanjih virov financiranja. Start-up podjetje se lahko financira s strani dolžniškega ali lastniškega kapitala. Dolžniški kapital predstavljajo banke, ki z zagonskimi podjetji sklenejo upniško razmerje, ki se konča z odplačilom dolga, vključno z obrestmi. Viri lastniškega kapitala pa ne pričakujejo vračila glavnice in obresti, temveč postanejo solastniki podjetja in pričakujejo rast podjetja ter ustrezen donos, ki ga bodo čez nekaj let realizirali kot kapitalski dobiček. Za pridobivanje investicije mora zagonsko podjetje pripraviti poslovni načrt, obsežni pisni dokument, ki ga pripravi podjetnik in zajema vse zunanje in notranje elemente, ki so vpleteni v začetek novega posla. Poslovni načrt mora odgovoriti na vprašanja o trenutni situaciji podjetja, njihovih načrtih za prihodnost in postopek, kako bodo zadane cilje dosegli. Na podlagi pripravljenega poslovnega načrta bodo investitorji odločali, ali bodo v zagonsko podjetje investirali. Različni tipi investitorjev imajo drugačne kriterije za investicije, to pa pomeni, da se njihov pogled na poslovni načrt zagonskega podjetja razlikuje − in v diplomski nalogi obravnavamo ravno te poglede. Diplomsko delo je sestavljeno iz sedem poglavij. V uvodnem delu obravnavamo problem, namen, cilje in hipoteze diplomske naloge, nadaljujemo pa z omejitvami in metodami, ki jih uporabimo. Sledi definiranje delovanja zagonskih podjetij in primerjava s tradicionalnimi podjetji, kamor vključimo tudi faze investiranja v zagonska podjetja. Tretje poglavje je namenjeno poslovnim načrtom, kjer obravnavamo vlogo in pomen poslovnega načrta. Četrto poglavje podrobno ugotavlja vire financiranja zagonskih podjetij. Najprej se lotimo sklade tveganega kapitala in poslovne angele, ki skupaj tvorijo predstavnike tveganega kapitala, pozneje pa banke kot vir dolžniškega kapitala. V petem poglavju analiziramo poglede različnih tipov investitorjev na poslovni načrt zagonskega podjetja. Šesto poglavje je namenjeno praktičnemu delu diplomske naloge, v katerem na podlagi intervjujev z ustanovitelji zagonskih podjetij primerjamo njihove izkušnje pridobivanja investicij s teoretičnimi izhodišči iz prejšnjih poglavij. Diplomsko nalogo zaključujemo z razpravo o ugotovitvah in sklepom.
Keywords: zagonska podjetja, investitorji, poslovni angeli, skladi tveganega kapitala, banke, poslovni načrt, tvegani kapital, lastniški kapital, dolžniški kapital
Published in DKUM: 03.11.2022; Views: 813; Downloads: 78
Full text (1,81 MB)

Abstract: Področje vedenjskih financ je v zadnji polovici stoletja doživelo neverjetno rast in spremembe ter je močno vplivalo na finance. Največji uspeh so dosegli zaradi raziskovanja učinkov, ki jih imajo kognitivne psihološke pristranskosti na investicijske odločitve. V diplomskem delu smo predstavili, kaj so vedenjske finance, njihovo zgodovino, sedanjost in kaj predstavljajo v povezavi s sodobnimi financami. Poglobljeno smo se ukvarjali z zankami vedenjskih financ in njihovimi vplivi na investicijske odločitve. Ugotovili smo, da na vedenje in odločitve investitorjev močno vplivajo pristranskosti pri presoji, ki jih lahko razvrstimo v sedem glavnih kategorij: mentalno računovodstvo, čredni nagon, pretirana samozavest, odpor do neznanega, sidranje, reprezentativnost in pristranskost razpoložljivosti. Na odločitve pa prav tako vplivajo napake zaradi preferenc, ki smo jih razvrstili v pet glavnih kategorij: hazarderska zmota, samoobvladovanje, okvirjanje, obžalovanje ter denarna iluzija. S pomočjo poglobljenega razumevanja vedenjskih financ smo ugotovili, da se investitorji na trgu ne obnašajo racionalno, saj jih pri odločitvah v večini vodijo njihova čustva in pristranskosti. Tudi med institucionalnimi in individualnimi investitorji lahko zaznamo različne vplive finančnih odločanj. Ugotovili smo, da med institucionalnimi investitorji prevladajo bolj racionalna vedenja v povezavi s finančnimi odločanji, kjer se investitorji zanašajo na podrobnejše analize. Individualne investitorje pa pri odločanju ženejo bolj neracionalne, čustvene odločitve, kar privede do napak pri investiranju. V diplomskem delu smo se ukvarjali tudi s strategijami premagovanja psiholoških pristranskosti pri investicijskih odločitvah in predlogi za uspešno investiranje v delnice in vzajemne sklade. Predlogi za uspešno investiranje pomagajo investitorjem premagovati psihološke pristranskosti in jim omogočajo bolj racionalno odločanje na trgu.
Keywords: vedenjske finance, psihološke pristranskosti, investiranje, investicijske odločitve, investitorji.
Published in DKUM: 02.12.2020; Views: 1038; Downloads: 209
Full text (728,84 KB)

Abstract: V diplomskem delu smo ugotavljali morebitne razlike med vedenji institucionalnih in individualnih investitorjev na različnih borznih trgih po svetu. Borzne trge smo izbrali glede na stopnjo gospodarstva v katerem se država trenutno nahaja. Gospodarstva smo razdelili na že znan način – razvito gospodarstvo, razvijajoče gospodarstvo in tranzicijsko gospodarstvo. Do zdaj je bila večina analiz vedenja investitorjev narejenih na samo enem dotičnem trgu. To diplomsko delo pa je povzetek različnih člankov in analiz ostalih avtorjev. V sklepu diplomskega dela pa smo naredili sintezo vedenja tako institucionalnih kot tudi individualnih investitorjev. S to analizo pa smo poskušali tudi potrditi tezo, da trgi niso učinkoviti in racionalni, temveč da je so trgi neučinkoviti in investitorji neracionalni. S tem pa smo delno potrdili nov tok znanstvene misli, ki je vedno bolj usmerjen k teoriji o vedenjskih financah. Ugotovili smo, da medtem ko se institucionalni investitorji še vedejo racionalno in svoje finančne odločitve sprejemajo na podlagi temeljne analize, se individualni investitorji vedejo ne racionalno in so podvrženi marsikaterem napakam, ki jih opisujemo v teoretičnem delu diplomskega dela. Kljub temu, da pa se institucije v povprečju vedejo racionalno, pa se na trenutke vedejo neracionalno, posledica katerih pa so borzni šoki in zlomi. Delo pa tudi dokazuje, da je odvisno od sestave borznega trga (delež prometa s strani institucionalnih in individualnih investitorjev) kako je sam borzni trg trden. Če je na trgu preveč individualnih investitorjev, bo slej ko prej prišlo do ekscesov, kot pa če na trgu prevladujejo institucionalni investitorji, ki delujejo kot blažilec neracionalnih gibanj cen delnic. Zadnji tak eksces se je zgodil prav na kitajskem borznem trgu, ki pa je v veliki meri dominiran s strani individualnih investitorjev.
Keywords: vedenjske finance, borzni trg, institucionalni investitorji, individualni investitorji
Published in DKUM: 10.11.2016; Views: 1555; Downloads: 122
Full text (936,68 KB)

Abstract: Podjetništvo se je v Sloveniji v zadnjih letih močno razvilo in podjetniška kariera je postala privlačna za veliko število ljudi ne glede na sloj prebivalstva. Brez podjetništva bi zamrla gospodarska rast. Samo podjetništvo zahteva veliko znanja, poguma in prepričanja v sebe. Pomembno je, da imamo dobro podjetniško idejo katera je bistvena za nadaljevanje. Za lažjo predstavo o svoji podjetniški ideji mora podjetnik napisati poslovni načrt. Poslovni načrt je izid podjetniškega planiranja. Popelje nas skozi podjetniški proces od razvijanja poslovne ideje do ustanovitve novega podjetja. Pri ustanavljanju novega podjeta nas opozori na vse ključne aktivnosti podjetja, daje teoretično podlago in praktične napotke za izvajanje vseh potrebnih aktivnosti. Investiranje v podjetje predstavlja izhodiščno točko vsake poslovne priložnosti. S tem razumemo priskrbovanje denarnih sredstev, pridobitev know howa v podjetje, pridobitev subvencij, garancij skladov, bančnih posojil ipd. S pomočjo poslovnega načrta je priti do takšnih ciljev lažje, saj ima podjetnik svoje podjetje zlito na papir in zrcali njegovo podobo, načrte, projekte in cilje njemu, kot pravtako potencialnemu investitorju v njegov posel. S pomočjo bank, poslovnih angelov in skladov lahko podjetje pride do denarnih sredstev, ki so ključnega pomena za poslovanje. Pri ocenjevanju vlog za posojila, banke upoštevajo namen financiranja, pogoje za prosilca, možni obseg odobrenega kredita, ročnost, obrestno mero, način odplačevanja, zahtevana zavarovanja ter možne sankcije ob neplačilu. Poslovni angeli, ki v podjetje zraven denarja oziroma trajnega kapitala investirajo tudi vse svoje znanje, izkušnje ter poznanstva. V zameno zato pričakujejo pravico do upravljanja in manjši delež v lastništvu. Slovenski podjetniški sklad daje finančno podporo podjetniškemu sektorju v Sloveniji, vsako leto razpisuje državne pomoči za razvojno-širitvene investicije, pri tem pa tesno sodeluje z ostalimi domačimi in mednarodnimi finančnimi institucijami. Veliko truda je potrebno vložiti v pripravo poslovnega načrta, da z njim prepričamo potencialne investitorje, vendar je vredno, saj ti prinesejo denar v naše podjetje in možnost rasti in razvoja.
Keywords: poslovni načrt, investitorji, banka, poslovni angeli, Slovenski podjetniški sklad, bančno posojilo, razpis, investiranje, poslovna priložnost, podjetnik, vlagatelj, denar, poslovanje.
Published in DKUM: 24.01.2011; Views: 2617; Downloads: 247
Full text (1,23 MB)

Abstract: Nepremičnine so del našega vsakdanjika tako pri delu kot doma. Omogočajo nam udobno namestitev, koriščenje nepremičnine, uporabo in občutek varnosti. S svetovno gospodarsko finančno krizo se je trg nepremičnin tako v svetu kot pri nas zamajal. Slovenski managerji, ki so neposredno vpeti v trg prometa z nepremičninami v Sloveniji, in ki so bistveno pripomogli k prenapihnjenosti nepremičninskega balona, so kljub finančni krizi in krizi na področju nepremičnin, ki se je preselila z ameriških na naša tla, in ki so nam jo napovedovali številni strokovnjaki, ostali nanjo nepripravljeni. Nepripravljenost bančnih, investicijskih menedžerjev in managerjev, ki se ukvarjajo s posredovanjem pri prodaji nepremičnin, se je pokazala predvsem v bančnem in nepremičninskem krču. Prepočasna in nemalokrat tudi neprimerna odzivnost na zmanjšanje vrednosti nepremičninskega premoženja vodi v podaljševanje nepremičninske agonije. Svetovna finančna kriza, ki se ji Slovenija ni izognila, je pokazala na pomanjkljivo- sti znanja za delo v kriznih časih tistih slovenskih menedžerjev, ki neposredno krojijo slovenski nepremičninski trg.
Keywords: Zakon o nepremičninskem posredovanju (ZNPosr), Slovenski bančni management, Slovenski gospodarski management, Management nepremičnin, Investitorji, Finančna kriza, Nižje stroškovne cene, Prodajna funkcija, prodajne priložnosti, Marketing
Published in DKUM: 14.12.2009; Views: 2904; Downloads: 239
Full text (473,71 KB)