Search the digital library catalog

Abstract: Po sesutju nepremičninskega trga v Združenih državah Amerike v letu 2007, propadu investicijske banke Lehman Brothers, je po začetnem zanikanju tla pod nogami spodneslo veliki večini finančnega sektorja v Evropi, z manjšim zamikom pa tudi v državah JV Evrope. Ni bilo dovolj, da je Srbija komaj zlezla iz recesije in okusila sadove zahodnega kapitalizma, že je bila v novi recesiji. Banke so tako rekoč čez noč prenehale posojati denar, veliki bančni sistemi so se znašli v hudih težavah in tako projekti niso imeli prihodnosti. Veliko podjetij, ki so se ukvarjala z razvojem nepremičninskih projektov (angl. Developer), in investitorjev je bilo pred velikim izzivom, tj. kako nadaljevati projekte. Klasični načini izvajanja projekta z dolžniškim virom financiranja in le majhno lastno udeležbo niso dobili več podpore v bankah. Veliko projektov je bilo že pripravljenih na izvedbo, vendar jih zaradi težav s financiranjem niso mogli nadaljevati. Velike trgovske verige so ravno v času pred nastopom finančne krize preoblikovale svoje modele financiranja naložb iz lastnih v dolgoročne, najemne. Ker je padec povpraševanja v trgovskem sektorju nastopil nekoliko pozneje in v bistveno blažji obliki, so velike trgovske verige pritiskale na investitorje in podjetja za razvoj projektov. Tako so se razvili in oblikovali novi modeli financiranja investicijskih/nepremičninskih projektov, ki jih predstavljamo v magistrskem delu. V teoretičnem delu se osredinjamo na mednarodne finance in vzroke mednarodnega gibanja kapitala, v raziskavi oblikujemo modele financiranja v času globalne finančne krize. Na novo opredeljujemo dejavnike tveganja in preverjamo, kaj se je v času od leta 2009 do leta 2014 dogajalo na srbskem trgu trgovskih nepremičnin. Raziskovalni problem, ki se ga lotevamo v magistrskem delu, je, kako in na kak način zagotoviti vire financiranja za mednarodne investicijske/nepremičninske projekte v času globalne finančne krize s poudarkom na komercialnih projektih (trgovine, trgovska središča) na trgu Republike Srbije, ki spada v območje trgov JV Evrope. Raziskavo smo začeli izvajati v letu 2010 in potem več let spremljali gospodarsko okolje, v katerem so se razvijali nepremičninski projekti. Ugotovili smo, da je po nastopu finančne krize zaradi zmanjšanja kreditiranja bank in novih pogojev, ki jih te postavljajo kreditojemalcem, nastal primanjkljaj pri financiranju projektov. Zaradi tega se je okrepilo sodelovanje med investitorji, kamor sodijo skladi, kot so: pokojninski skladi, nepremičninski skladi ali večja nepremičninska podjetja in podjetja, ki se ukvarjajo z razvojem nepremičninskih projektov. Tako so se zadnji izognili oziroma v veliki meri zmanjšali potrebo po dolžniških virih financiranja, saj novi modeli sodelovanja temeljijo na vnaprejšnjem financiranju, vnaprejšnji prodaji ali na soinvestitorstvu. Prav zaradi tega razvoj projektov ni zastal, nasprotno, v državah, ki so od trgovskega sektorja precej podhranjene, se je nadaljeval, sicer v nekoliko zmanjšanem obsegu, pa vendar precej nadpovprečno v primerjavi z zahodno Evropo. Velik motiv zahodnih investitorjev so tudi – predvsem zaradi visoke stopnje tveganja – razmeroma visoki donosi. Prav tveganje pa je tisto, ki je v zadnjem obdobju doživelo popolno prenovo in nove poglede. Investitorji se navadno za vnaprejšnji nakup ali vnaprejšnje financiranje ne odločajo, če tveganja ne znižajo na najnižjo mogočo raven, kar pomeni, da zahtevajo pravnomočno gradbeno dovoljenje in pretežno oddane površine, in to še pred začetkom projekta. Prav zaradi spremenjenih modelov financiranja, pri katerih podjetja za razvoj projektov že vnaprej sklepajo pogodbe o prodaji nepremičnin, sicer projekta sploh ne začnejo izvajati, so stroški financiranja izgubili svojo težo pri vplivu na vrednost nepremičnine. Na vrednost nepremičnine v največji meri vplivata stopnja donosa (mera kapitalizacije) in povprečna najemnina, ki jo lahko doseže investitor pri oddaji objekta ob predpostavki, da gre za dolgoroč
Keywords: mednarodne poslovne finance, podjetniške naložbe, financiranje projektov, financiranje podjetij, investicijski projekti, finančna kriza, projektni menedžment, ocenjevanje tveganosti, investicijska odločitvena merila, nepremičninski skladi, donosnost naložb
Published in DKUM: 06.07.2016; Views: 2188; Downloads: 242
Full text (7,04 MB)

Keywords: upokojenci, pokojnine, prihodek, učinkovitost, pokojninski skladi, pokojninsko zavarovanje, plače, plačila, osebni dohodek, starost, financiranje, investicijski skladi, investicijsko odločanje, življenjski standard, obdavčenje, socialno varstvo, zaposlenost, samozaposlovanje, žensko delo, žensko vprašanje, družina
Published in DKUM: 10.07.2015; Views: 1014; Downloads: 70
Link to full text

Keywords: financiranje, projekti, finančna sredstva, Evropska unija, neprofitne organizacije, skladi, Slovenija, javni razpis, podpora, ekonomska pomoč, fond, investicijski skladi
Published in DKUM: 02.06.2012; Views: 1780; Downloads: 115
Full text (478,73 KB)

Keywords: investicijski skladi, indeksi, regionalna politika, regionalni razvoj, družbe za upravljanje, značilnosti, skladi, kapitalske družbe, fond, delnice, delničarstvo, vzajemni skladi, država, finančni trg, denarni trg, Evropa, Slovenija, Balkan, organiziranost, povezanost, trgovanje, donos, finančno odločanje, investicijsko odločanje, trg kapitala, finančni instrumenti, opcije, enotni trg, orodja
Published in DKUM: 30.05.2012; Views: 1756; Downloads: 59
Full text (734,63 KB)

Keywords: vzajemni skladi, investicijski skladi, delovanje, prednost, tveganje, varčevanje, alternative, finančni trg, borze, borzništvo, donos, Slovenija, likvidnost, varnost, stroški, podatki, informacije, trg kapitala, davki, premoženje, obdavčenje, obrestna mera, finančna sredstva, investicijsko odločanje, investicije, finance, skladi, finančno upravljanje, plačila, ponudba, konkurenčnost, banke, bančno poslovanje, finančne ustanove
Published in DKUM: 30.05.2012; Views: 1716; Downloads: 80
Full text (575,16 KB)