| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 5 / 5
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
Primerjava uspešnosti investicijskih skladov za zadnjih 5 let
Špela Vrečnak, 2018, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu me je zanimala uspešnost dveh slovenskih in dveh tujih investicijskih skladov. Za proučevanje sem izbrala KD sklade, NLB investicijske sklade, City of London Investment Group in Scottish Investment Trust. Slednja sta investicijska sklada, ki delujeta in sta namenjana investicijam v kapital Združenega Kraljestva. V nalogi sem najprej poiskala podatke o panogi. Na kratko sem opisala delovanje investicijskih skladov pri nas in v Angliji. V naslednjem poglavju sem predstavila vsakega od izbranih investicijskih skladov. V tretjem poglavju je bila v središču bilanca stanja. Najprej sem podatke iz bilance stanja vseh štirih investicijskih skladov za vseh pet let uredila tako, da so bili primerljivi. Posamezne postavke sem razčlenila ali združila. Nato sem izločila inflacijo, podatke, ki so bili zapisani v funtih, pa sem pretvorila v evre. Za boljšo primerljivost sem absolutne podatke pretvorila v relativne. Enako sem naredila z izkazom poslovnega izida. V zadnjem poglavju sem izračunala kazalnike, s katerimi sem ugotavljala uspešnost in donosnost posameznega investicijskega sklada. Podatke sem med seboj primerjala.
Keywords: investicijski sklad, bilanca stanja, izkaz poslovnega izida, uspešnost, donosnost, kazalniki
Published: 07.11.2018; Views: 297; Downloads: 56
.pdf Full text (1,13 MB)
This document has many files! More...

2.
INVESTIRANJE V NEPREMIČNINE
Bernard Visočnik, 2011, undergraduate thesis

Abstract: Diplomska naloga obravnava investiranje v nepremičnine. Gre za odločitev posameznika ali se naj odloči za najem ali nakup stanovanjske nepremičnine. Na podlagi analiziranih najpomembnejših dejavnikov ponudbe in povpraševanja smo dokazali, da na kratek in srednji rok res vplivajo na ravnovesje na trgu, na dolgi rok pa ne, ker je racionalnost ekonomskih subjektov tista, ki cene vrača na naravne ravni. Mnogo ljudi je mnenja, da je bivanje v najemniškem stanovanju nesmiselno, saj bi lahko z plačilom najemnine odplačevali obrok kredita. V nalogi smo dokazali, da temu ni ravno tako, saj se z lastništvom nepremičnine pojavi veliko stroškov, ki jih pri najemu ni. Ti stroški so davek, stroški vzdrţevanja, zavarovanje, ipd. Problem slovenskega nepremičninskega trga je v slabi razvitosti trga najemniških stanovanj. Če bi bil ta razvit tako kot v ZDA, bi se več ljudi odločalo za najem namesto nakupa. Seveda je teţko primerjati Slovenijo in ZDA, ne samo zaradi velikosti drţave, ampak tudi zaradi fleksibilnosti prebivalstva. Najpomembnejša ugotovitev diplomske naloge je, da je v sedanjih razmerah racionalneje stanovanje najeti, kot kupiti. Temu je tako kljub dejstvu, da so v trenutnih razmerah obrestne mere za hipotekarne kredite nizke in da so se cene nepremičnin v zadnjem obdobju precej zniţale.
Keywords: Nepremičnine, prebivalstvo, novogradnje, brezposelnost, kratkoročno ravnovesje na trgu, dolgoročno ravnovesje, delnice, kredit, lizing, tveganje finančni vzvod, nepremičninski investicijski sklad
Published: 16.01.2012; Views: 2656; Downloads: 490
.pdf Full text (2,31 MB)

3.
KROVNI SKLADI
Mitja Kisevic, 2011, undergraduate thesis

Abstract: V diplomski nalogi sem pisal o novosti na finančnem trgu v Sloveniji, to je o krovnih skladih. V praktičnem delu naloge sem natančneje analiziral delovanje krovnega sklada Probanke upravljanje d.o.o.. V začetnem delu diplomske naloge sem najprej opredelil vzajemne sklade, opisal vrste vzajemnih skladov, njihove prednosti in slabosti, najpomembnejše dejavnike pri izbiri vzajemnega sklada, njihovo donosnost ter tveganja, povezana z vlaganjem v vzajemne sklade. V nadaljevanju diplomske naloge sem na kratko opisal zgodovino in razvoj vzajemnih skladov, natančneje seveda njihov nastanek in razcvet v Sloveniji, ter prikazal gibanje števila vlagateljev po letih ter sestavo premoženja vzajemnih sladov od leta 2005 do konca leta 2009. V osrednjem delu svoje naloge sem se poglobil v opis krovnih skladov, tako sem natančneje opisal pojem krovnega sklada, kako so nastali, njihove prednosti in morebitne pomanjklivosti. Poseben pomen sem dal poglavju o obdavčitvi krovnih skladov, kjer sem navedel postopek obdavčitve v primeru, da je stranka, ki vlaga, pravna oseba ter kakšna je obdavčitev v primeru, da je le- ta fizična oseba. V zadnjem delu diplomske naloge pa sem podrobneje predstavil krovni sklad Probanke upravljanje d.o.o., navedel sem, kakšna so njegova naložbena pravila, obdavčenje, investicijske kupone ter izplačila in vplačila Krovnega sklada. Prav tako sem opisal delovanje vseh petih podskladov Krovnega sklada Probanke upravljanje d.o.o., torej Probanka Alfo, Probanka Beto, Probanka Gamo, Probanka Nove trge in Probanka Sigmo.
Keywords: krovni sklad, vzajemni sklad, donosnost, tveganje, naložbena pravila, investicijski kuponi
Published: 31.08.2011; Views: 1302; Downloads: 117
.pdf Full text (815,71 KB)

4.
PRILAGAJANJE SLOVENSKIH DRUŽB ZA UPRAVLJANJE EVROPSKEMU TRGU KAPITALA - PRIMER KBM INFOND DZU D.O.O.
Andrej Prebil, 2010, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu smo skušali predstaviti stanje slovenskih DZU. Predstavili smo osnovne smernice EU za prilagoditev slovenske zakonodaje in kako je spremenjena slovenska zakonodaja vplivala na poslovanje slovenskih DZU. Opravili smo podrobno analizo slovenskih DZU, in sicer, kaj upravljajo, kako so sestavljeni portfelji in kakšni so tržni deleži. Kot vzorčni primer smo predstavili KBM Infond DZU. Podrobno smo opredelili VS, ki jih upravljajo, in sicer naložbeno politiko, sestavo portfeljev in donose v obdobju od leta 2002-2009. V intervjuju z vodstvom KBM Infond DZU smo se seznanili z vplivi spremenjene zakonodaje, s tem, kako se spopadajo s konkurenco in kaj načrtujejo v prihodnosti. Skozi analizo strukture produktov KBM Infond DZU smo prišli do določenih predlogov za izboljšanje ponudbe in poslovanja.
Keywords: DZU - Družba za upravljanje, PID - Pooblaščena investicijska družba, ID - Investicijska družba, IS - Investicijski sklad, VS - Vzajemni sklad, ZISDU-1 - Zakon o investicijskih skladih in družbah za upravljanje, UCITS - ang. Undertakings for Collective Investment in Transferable Securites, MiFID - ang. Markets in Financial Directive, KNPVPVP - Kolektivni naložbeni podjemi za vlaganja v prenosljive vrednostne papirje, ATVP - Agencija za trg z vrednostnimi papirji…
Published: 31.08.2010; Views: 2071; Downloads: 102
.pdf Full text (295,87 KB)

5.
INFORMACIJSKA PODPORA INVESTICIJSKIM IN INDEKSNIM SKLADOM V UPRAVLJANJU DRUŽBE ZA UPRAVLJANJE
Biserka Fekonja, 2009, undergraduate thesis

Abstract: Družba za upravljanje (v nadaljevanju DZU) mora v skladu z Zakonom o investicijskih skladih in družbah za upravljanje zagotavljati popolno evidenco imetnikov in vseh njihovih transakcij v skladih, ki jih upravlja. Za »klasične« vzajemne sklade, katerih investicijski kuponi niso uvrščeni s trgovanjem na Ljubljansko borzo, družba za upravljanje s primerno informacijsko podporo zagotavlja popolni pregled imetnikov investicijskih kuponov in njihovih transakcij, s tem pa tudi nad stanjem investicijskih kuponov v skladu. Pri skladih (ETF-exchange traded fund), ki kotirajo na borzi, se transakcije odvijajo na primarnem in sekundarnem trgu. Oblikujeta se dve vrednosti enote premoženja: »knjigovodska«, ki odraža stanje portfelja sklada in »tržna«, ki se oblikuje na borzi v odvisnosti od ponudbe in povpraševanja. Posledica primarnega trgovanja (prodaje oz. odkupa) je sprememba števila izdanih investicijskih kuponov, število le-teh lahko narašča ali se zmanjšuje glede na število prodanih oz. odkupljenih investicijskih kuponov. Slednje tako vpliva na spremembo v velikosti kapitala sklada. Nakup oziroma prodaja kuponov se vrši po knjigovodski vrednosti enote premoženja (v nadaljevanju VEP), ki jo izračunava DZU. Posledica sekundarnega trgovanja je sprememba imetništva investicijskih kuponov, ki se evidentira v centralnem registru Klirinško depotne družbe (v nadaljevanju KDD), število investicijskih kuponov pa ostane nespremenjeno. Trgovanje z investicijskimi kuponi ETF preko borze torej nima vpliva na velikost kapitala. Pri tem se zamenja lastnik investicijskih kuponov, sklad pa ne pridobi novega kapitala. Vlagatelji lahko investicijske kupone kupujejo ali prodajajo na borzi po tržni ceni. Pri tem se jim ne obračunajo stroški vstopnih ali izstopnih provizij temveč jih bremenijo le stroški borznega posredovanja. Družba za upravljanje je za ETF sklade dolžna voditi evidenco transakcij vlagatelja samo na primarnem trgu, hkrati pa zagotoviti, da je dnevno končno število investicijskih kuponov takega sklada usklajeno po obeh evidencah, v računalniški aplikaciji, ki podpira »pasivo« in v registru KDD. KDD je za vsak ETF sklad, ki ga upravlja Probanka upravljanje, odprla t.i. plavajoči račun, preko katerega potekajo prenosi investicijskih kuponov s trgovalnih računov vlagateljev na račun sklada v primeru prodaje in obratno v primeru nakupa investicijskih kuponov. Pregled dnevnih transakcij na plavajočem računu sklada omogoča vpogled v sistem KDD in njihovo aplikacijo Klient CRVP, s katerega DZU dnevno izpisuje promet po skladih in delniško knjigo sklada. Na osnovi teh izpisov se izračuna stanje investicijskih kuponov v obtoku po evidenci KDD, to pa mora ustrezati stanju v računalniški aplikaciji Moj denar, ki nudi informacijsko podporo v družbi za upravljanje. V pravilih upravljanja sklada je posebej predpisan postopek za izvršitev obračuna izplačila oz. vplačila investicijskih kuponov na primarnem trgu. Ker je največ transakcij na primarnem trgu prodaj investicijskih kuponov sklada ETF, sem v svoji diplomski nalogi na primeru Globalnega naložbenega sklada predstavila postopek izplačila investicijskih skladov, dnevno kontrolo stanja investicijskih kuponov sklada v obtoku in na plavajočem računu sklada. V svoji diplomski nalogi sem nakazala možne rešitve oziroma poenostavitve pri vodenju dnevnega stanja kuponov v skladu, saj je od tega odvisna izračunana vrednost enote premoženja sklada. Informacijska podpora procesom obračunavanja vplačil in izplačil mora omogočati čim več avtomatizma (uvoz podatkov, kjer za to obstaja možnost), saj se s tem zmanjša možnost napake zaradi »človeškega faktorja«. Vsak sklad ima svoja pravila upravljanja, v katerih so določeni parametri, ki jih mora aplikacija podpirati. V okviru podskladov Krovnega sklada Probanka (KSP) je več vrst kuponov oziroma varčevalnih načrtov s posebnostmi glede vstopnih in izstopnih stroškov, pri vplačilih v podsklade KSP in sklade ETF veljajo različne presečne ure glede p
Keywords: družba za upravljanje, vzajemni sklad, vzajemni sklad, ki kotira na borzi, investicijski kupon, stanje investicijskih kuponov v skladu, plavajoči račun sklada, delniška knjiga sklada, informacijska podpora, računalniška aplikacija, popolna evidenca vlagateljev, evidenca transakcij, vrednost enote premoženj
Published: 09.07.2009; Views: 2137; Downloads: 96
.pdf Full text (1,24 MB)

Search done in 0.13 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica