Search the digital library catalog

Abstract: Po sesutju nepremičninskega trga v Združenih državah Amerike v letu 2007, propadu investicijske banke Lehman Brothers, je po začetnem zanikanju tla pod nogami spodneslo veliki večini finančnega sektorja v Evropi, z manjšim zamikom pa tudi v državah JV Evrope. Ni bilo dovolj, da je Srbija komaj zlezla iz recesije in okusila sadove zahodnega kapitalizma, že je bila v novi recesiji. Banke so tako rekoč čez noč prenehale posojati denar, veliki bančni sistemi so se znašli v hudih težavah in tako projekti niso imeli prihodnosti. Veliko podjetij, ki so se ukvarjala z razvojem nepremičninskih projektov (angl. Developer), in investitorjev je bilo pred velikim izzivom, tj. kako nadaljevati projekte. Klasični načini izvajanja projekta z dolžniškim virom financiranja in le majhno lastno udeležbo niso dobili več podpore v bankah. Veliko projektov je bilo že pripravljenih na izvedbo, vendar jih zaradi težav s financiranjem niso mogli nadaljevati. Velike trgovske verige so ravno v času pred nastopom finančne krize preoblikovale svoje modele financiranja naložb iz lastnih v dolgoročne, najemne. Ker je padec povpraševanja v trgovskem sektorju nastopil nekoliko pozneje in v bistveno blažji obliki, so velike trgovske verige pritiskale na investitorje in podjetja za razvoj projektov. Tako so se razvili in oblikovali novi modeli financiranja investicijskih/nepremičninskih projektov, ki jih predstavljamo v magistrskem delu. V teoretičnem delu se osredinjamo na mednarodne finance in vzroke mednarodnega gibanja kapitala, v raziskavi oblikujemo modele financiranja v času globalne finančne krize. Na novo opredeljujemo dejavnike tveganja in preverjamo, kaj se je v času od leta 2009 do leta 2014 dogajalo na srbskem trgu trgovskih nepremičnin. Raziskovalni problem, ki se ga lotevamo v magistrskem delu, je, kako in na kak način zagotoviti vire financiranja za mednarodne investicijske/nepremičninske projekte v času globalne finančne krize s poudarkom na komercialnih projektih (trgovine, trgovska središča) na trgu Republike Srbije, ki spada v območje trgov JV Evrope. Raziskavo smo začeli izvajati v letu 2010 in potem več let spremljali gospodarsko okolje, v katerem so se razvijali nepremičninski projekti. Ugotovili smo, da je po nastopu finančne krize zaradi zmanjšanja kreditiranja bank in novih pogojev, ki jih te postavljajo kreditojemalcem, nastal primanjkljaj pri financiranju projektov. Zaradi tega se je okrepilo sodelovanje med investitorji, kamor sodijo skladi, kot so: pokojninski skladi, nepremičninski skladi ali večja nepremičninska podjetja in podjetja, ki se ukvarjajo z razvojem nepremičninskih projektov. Tako so se zadnji izognili oziroma v veliki meri zmanjšali potrebo po dolžniških virih financiranja, saj novi modeli sodelovanja temeljijo na vnaprejšnjem financiranju, vnaprejšnji prodaji ali na soinvestitorstvu. Prav zaradi tega razvoj projektov ni zastal, nasprotno, v državah, ki so od trgovskega sektorja precej podhranjene, se je nadaljeval, sicer v nekoliko zmanjšanem obsegu, pa vendar precej nadpovprečno v primerjavi z zahodno Evropo. Velik motiv zahodnih investitorjev so tudi – predvsem zaradi visoke stopnje tveganja – razmeroma visoki donosi. Prav tveganje pa je tisto, ki je v zadnjem obdobju doživelo popolno prenovo in nove poglede. Investitorji se navadno za vnaprejšnji nakup ali vnaprejšnje financiranje ne odločajo, če tveganja ne znižajo na najnižjo mogočo raven, kar pomeni, da zahtevajo pravnomočno gradbeno dovoljenje in pretežno oddane površine, in to še pred začetkom projekta. Prav zaradi spremenjenih modelov financiranja, pri katerih podjetja za razvoj projektov že vnaprej sklepajo pogodbe o prodaji nepremičnin, sicer projekta sploh ne začnejo izvajati, so stroški financiranja izgubili svojo težo pri vplivu na vrednost nepremičnine. Na vrednost nepremičnine v največji meri vplivata stopnja donosa (mera kapitalizacije) in povprečna najemnina, ki jo lahko doseže investitor pri oddaji objekta ob predpostavki, da gre za dolgoroč
Keywords: mednarodne poslovne finance, podjetniške naložbe, financiranje projektov, financiranje podjetij, investicijski projekti, finančna kriza, projektni menedžment, ocenjevanje tveganosti, investicijska odločitvena merila, nepremičninski skladi, donosnost naložb
Published in DKUM: 06.07.2016; Views: 2188; Downloads: 233
Full text (7,04 MB)

Keywords: financiranje, električna energija, proizvodnja, elektrarne, investicije, investicijsko odločanje, investicijski programi, učinkovitost, projekti, finančna analiza, večkriterialno odločanje, energetika, monetarna politika, emisije, okolje, obveznosti, cilj, projekti, plini, spremembe, praksa, Slovenija
Published in DKUM: 30.05.2012; Views: 1550; Downloads: 48
Full text (629,15 KB)

Keywords: investicije, portfolio, finančna analiza, investicijsko odločanje, elektrogospodarstvo, energetika, energetski viri, električna energija, potrebe, zadovoljstvo, Slovenija, svet, mednarodne primerjave, financiranje, investicijska politika, investicijski programi, razvojni projekti, projekti, ekonomika, negotovost, tveganje, energetski sistemi, metode, modeli, zmogljivost
Published in DKUM: 30.05.2012; Views: 2013; Downloads: 109
Full text (1,29 MB)

Abstract: Temeljna hipoteza doktorske disertacije je, da je sodobna energetska kriza v pogojih liberaliziranega trga posledica pomanjkanja strateškega načrtovanja investicijske dejavnosti energetskih družb ter da je strateško načrtovanje energetskih družb tudi v sodobnih razmerah eden od pogojev stabilne gospodarske rasti. Razvoj trga električne energije je prinesel številne nove elemente v poslovanje elektroenergetskih družb, ki so morale zadovoljiti porabnike, zaposlene in nove zasebne lastnike. Predvsem je bil poudarjen podjetniški vidik, medtem ko je bil makroekonomski vidik zapostavljen in se je ocenjevalo, da bo trg sam po sebi zagotovil ustrezne zmogljivosti za normalno delovanje narodnega gospodarstva. Vendar se pričakovanja niso izpolnila. Presežne proizvodne zmogljivosti ob začetku odpiranja trga električne energije v devetdesetih letih prejšnjega stoletja in konkurenca na trgu sta močno znižali ceno električne energije. Energetske družbe se zaradi povečanih tveganj, ki so izhajala iz nepredvidljivih razmer na trgu, kakor tudi zaradi vedno na novo sprejetih regulatornih ukrepov (ki so zaradi varstva okolja vse bolj oteževali umestitev nove elektrarne v prostor), niso v zadostni meri odločale za nove investicije, tako da bi bil trg električne energije tudi dolgoročno uravnotežen med ponudbo in povpraševanjem po njej. ...
Keywords: energetika, investicije, družbe, trg, investicijsko odločanje, električna energija, elektrogospodarstvo, krize, potrebe, paradigme, Slovenija, svet, Evropska unija, projekti, investicijska politika, investicijski programi, razvojni projekti, oskrba, trajnostni razvoj, negotovost, tveganje, energetski sistemi, metode, modeli, zmogljivost
Published in DKUM: 30.05.2012; Views: 2338; Downloads: 197
Full text (1,85 MB)

Keywords: investicijsko odločanje, investicije, investicijski programi, projekti, priložnosti, ocenjevanje, vrednost, finančna analiza, vrednotenje, kapital, oblikovanje, indikatorji, kazalniki, indeksi, opcije, donos, denarni tokovi, projektna organizacija, živilska industrija, predelovalna industrija, živila, Slovenija, metode, modeli, analiza poslovanja, ekonomske analize, razvoj, poslovanje, finančna sredstva, družbe, finančno poslovanje, poslovni rezultati
Published in DKUM: 30.05.2012; Views: 1734; Downloads: 100
Full text (645,08 KB)