Search the digital library catalog

Abstract: Glavna skrb vseh mednarodnih vlagateljev je varstvo neposrednih tujih naložb (NTN). Prepričani morajo biti v to, da jim bo njihova naložba povrnila ves pričakovan dohodek. Da pa lahko razumemo varstvo NTN, je najprej potrebno razumeti kaj NTN sploh so. NTN so vse naložbe iz tujine z namenom kontrolirati ciljno družbo, pri čemer vlagateljev kontrolni delež presega 10% pravic v ciljni družbi. Ta 10% prag je določen zato, da lahko od neposrednih tujih vlagateljev ločimo portfelij vlagatelje, katerih namen ni kontrolirati družbe ali na kakršenkoli drug način aktivno sodelovati v družbi kot delničarji ali družbeniki. Varovanje NTN sestavljata dva bistvena dela: razlastitev ('taking') in uprava ('red tape'). Razlastitev je najnevarnejša oblika vsiljevanja države-gostiteljice v pravico tujega vlagatelja. Torej, če želi biti država prepoznavna kot privlačna država za NTN, mora slediti standardu, po katerem je razlastitev mogoča le zaradi zelo omejenih razlogov v javnem interesu, proti plačilu in samo proti nadomestilu. Ta kriterij zpolnjujeta obe, Slovenija in Nemčija. Država mora zaščititi neposredne tuje vlagatelje pred posredno razlastitvijo. To pomeni, da mora država-gostiteljica predpisati ustrezne ukrepe, ki bodo učinkovito preprečili sitnosti in izgon vlagateljev iz države samo zaradi neprimernega birokratskega in neprijateljskega pristopa celotne uprave. Takšna neprijateljska pravila so lahko v obliki zaviralnih upravnih ukrepov ali pa v obliki nezadostnega ali delnega sodnega varstva. Dejstvo, da je Slovenija, v preteklosti tudi Nemčija, dosegla visoko stopnjo varstva NTN na vseh področjih. Zadostna zaščita NTN obstaja, ne samo na področju lastnine, ampak tudi na področju intelektualne lastnine, pri davkih, skupnem nadzoru in reševanju sporov.
Keywords: neposredna tuja naložba, Slovenija, Nemčija, tuji vlagatelj, investicijska klima, prevzem, razlastitev, nacionalizacija, korporacija in repatriacija.
Published in DKUM: 21.02.2023; Views: 559; Downloads: 31
Full text (1,06 MB)

Abstract: Države združenja Beneluks so si med seboj podobne tako v ekonomskem kot v političnem smislu. Vse tri države so glede na geografsko površino majhna, zelo odprta, a zelo močna in razvita gospodarstva. Tudi zato imajo med seboj zelo podobno politiko do neposrednih tujih investicij (NTI). Prepovedi za vstop tujih investitorjev skoraj ni, obstajajo le omejitve za vstop v nekatere sektorje, kot so zagotavljanje javnega prevoza in varnosti, komunalnih in nekaterih drugih javnih storitev, proizvodnja živil, strelnega orožja itd. Prav tako imajo vse tri države zelo dobro razvit finančni sektor, pri čemer izstopa Luksemburg, ki predstavlja močno finančno središče. Ker so odprte, razvite, svobodne in mirne države, imajo dobro investicijsko klimo. Investicijsko klimo poslabšujejo visoki davki in dobra zaščita delavcev. Ker so si med seboj tako podobne, ne moremo odgovoriti na vprašanje, ali je katera izmed njih za investitorje občutno bolj ali manj privlačna.
Keywords: neposredne tuje investicije, investicijska klima, politika do NTI, ekonomska svoboda.
Published in DKUM: 24.11.2011; Views: 1617; Downloads: 135
Full text (773,72 KB)