Search the digital library catalog

Abstract: V sledečem diplomskem seminarju z naslovom »Management in invalidsko podjetje« sem natančneje predstavila, kaj pomeni pojem management, njegov razvoj skozi čas, kakšne so teorije o njegovih funkcijah ter temeljne funkcije managementa. Kot je videti, so si strokovnjaki že pred časom dotični pojem razlagali skoraj vsak na drugačen način in vsak izmed njih je imel prav, kajti nekaj je bilo skupno vsem - vsi so v svoje teorije vključili vsaj štiri temeljne funkcije managementa, nekateri tudi več. Predstavila sem pojme kot na primer, kakšne osebe so invalidi oziroma kaj razumemo pod tem izrazom, definicijo invalidskega podjetja, postopek njegove ustanovitve oziroma pridobitve statusa invalidskega podjetja, na kratko povzela zakonodajo, ki opredeljuje invalidska podjetja ter invalide na splošno. V končnici diplomskega seminarja sem predstavila podjetje Batis Plus, d.o.o., katero sem si izbrala za konkretni primer povezave managementa in invalidskega podjetja. S tem želela vsaj približno prikazati, kako poteka management v omenjenem invalidskem podjetju, ki ga zelo uspešno vodi 100% invalid kljub težkim razmeram na trgu dela ter ne glede na to, da so invalidi obravnavani kot manj sposobni, oziroma, kako se je kljub vsem popolnim ter ustreznim prilagoditvam in strukturi zaposlenih invalidov podjetje potegovalo za status invalidskega podjetja. Podjetje Batis plus, d.o.o. sem se odločila vključiti v svoj diplomski seminar, ker mi je bilo o tem podjetju na voljo veliko podatkov, tudi poslovni načrt, vendar pa sem določene podrobnosti izključila iz obravnave, zaradi varstva poslovnih skrivnosti.
Keywords: management, managementska teorija, invalidi, zaposlovanje invalidov, invalidsko podjetje, Zavod invalidskih podjetij Slovenije, Batis plus, d.o.o.
Published in DKUM: 22.11.2017; Views: 1697; Downloads: 129
Full text (758,43 KB)

Abstract: Problematika zaposlovanja invalidnih oseb je že od nekdaj zelo pereč problem za državo, zato je v ta namen omogočila ustanovitev invalidskih podjetij, v katerih so invalidi zaposleni in zaščiteni v skladu z zakonodajo. Prvi del diplomskega seminarja je namenjen invalidskim podjetjem, kjer bo opisana vsa pravna podlaga in zakonodaja, ki ureja poslovanje le-teh. Prav tako se bom dotaknila zakonodaje, ki ureja obdavčitev invalidskih podjetij. Velik poudarek bo predvsem v ukrepih, ki jih država zagotavlja za poslovanje ter katere subvencije in davčne olajšave lahko uporabi invalidsko podjetje pri zaposlovanju invalidnih oseb. Drugi del diplomskega seminarja je namenjen primerjavi invalidskega podjetja s podjetjem, ki nima statusa invalidskega podjetja, kjer bo na podlagi konkretnih izračunov prikazano, kako podjetje plačuje davek od dobička ter katere olajšave uporabi s strani države. Tretji del diplomskega seminarja je namenjen primerjalni obdavčitvi invalidskih podjetij v izbranih državah članicah EU s Slovenijo. Podrobno bo opisana primerjava obdavčitve invalidskih podjetij v Avstriji, Madžarski in Poljski.
Keywords: Invalid, invalidsko podjetje, kvotni sistem, spodbude, obdavčitev, davčne olajšave, davek od dohodkov pravnih oseb, davek na dodano vrednost
Published in DKUM: 29.11.2016; Views: 1676; Downloads: 143
Full text (646,39 KB)

Abstract: Podjetja so danes izpostavljena globalnemu trgu in konkurenci. Obstaja več različnih tipov podjetij, med njimi najdemo invalidsko podjetje. Takšno podjetje mora zaposlovati najmanj štirideset odstotkov zaposlenih s statusom invalidne osebe. Poslovanje in upravljanje takšnega podjetja prinaša dodatne izzive in omejitve. Preučili smo upravljanje v konkretnem invalidskem podjetju in glavne vplive na upravljanje. Z uporabo metode AHP smo izbrali najpomembnejši vpliv, to je odsotnost zaposlenih zaradi bolniškega staleža. Zbrali smo podatke o tem pojavu za šest zaporednih let, uvedli smo novo enoto, to je število ur odsotnosti na zaposlenega v enem mesecu. Analizirali smo pojav z uporabo ekstrapolacijskih in korelacijskih metod in ugotovili, da je gibanje pojava naključno. Odsotnost znaša 13,3 ure / mesec na zaposlenega. Kaže se majhen trend upadanja s časom. Preučili smo načine upravljanja proizvodnje s poudarkom na uporabi prednostnih pravil. Izvedli smo simulacijo razporejanja tridesetih delovnih nalogov na petnajst delovnih mest v podjetju Center ISI. Simulirali smo uporabo sedmih prednostnih pravil in treh hevrističnih metod. Ugotovili smo da najboljše rezultate za konkreten primer dajejo hevristične metode, posebej gre izpostaviti metodo SB Routine / sum (T), ki minimira skupni čas zamude vseh delovnih nalogov. Preučili smo pretočni čas, kot možen pripomoček za upravljanje proizvodnega toka. Ugotovili smo, da podjetje uporablja nekatere prvine pretočnega časa pri načrtovanju, priporočamo spremljanje in uporabo pretočnega časa. V podjetju Center ISI smo v času nastanka tega dela sprejeli nekatere ukrepe za izboljšanje upravljanja proizvodnje. Uvedli smo pravilo, da mora za vsako kritično delovno mesto podjetje zagotoviti vsaj dva zaposlena, ki samostojno opravljata delo. Uvedli smo redne tedenske sestanke, kjer koordiniramo razpoložljive vire tekočega tedna. Poudariti je potrebno tudi socialno in družbeno noto takšnih podjetij, kjer vsak zaposlen ne glede na zdravstveno stanje prispeva svoj delež in začuti svoje mesto v družbi.
Keywords: upravljanje proizvodnje, invalidsko podjetje, prednostna pravila, pretočni čas
Published in DKUM: 04.03.2015; Views: 2023; Downloads: 146
Full text (4,17 MB)

Abstract: Podjetje Unior je med največjimi in izvozno najpomembnejšimi slovenskimi podjetji. Podjetje je zavezano k visoki kakovosti, visoki izkoriščenosti svojih zmogljivosti, povečanju produktivnosti . V podjetju Unior je zaposlenih tudi veliko število invalidnih oseb, ki delajo ali so v bolniškem staležu. Tudi invalidne osebe potrebujejo enakopraven položaj v družbi, zato so se v podjetju Unior odločili ustanovitve invalidskega podjetja z namenom, da jim to lahko prinese veliko pozitivnega. Invalidne osebe povzroči invalidnost, zmanjšanje ali izguba delovne zmožnosti za delo na delovnem mestu, na katerega je bila invalidna oseba trajno razporejena pred nastankom teh sprememb. Večanje števila invalidnih oseb v podjetju Unior je glavni razloga za ustanovitev invalidskega podjetja. Invalidska podjetja so podjetja, ki usposabljajo in zaposlujejo invalidi, ki se glede na svojo invalidnost in preostalo delovno zmožnost ter na svoje zdravstveno stanje ne morejo usposabljati in zaposliti pod enakimi pogoji kot drugi invalidi. Vlogo za pridobitev statusa invalidskega podjetja lahko vloži gospodarska družba, ki je registrirana kot družba z omejeno odgovornostjo. Delniška družba ali komanditna delniška družba lahko posluje kot invalidsko podjetje, če med celim poslovnim letom zaposluje in usposablja najmanj 40% invalidov od vseh zaposlenih v družbi. Vlogo za ustanovitev invalidskega podjetja lahko vložijo tudi gospodarske družbe, fizične osebe, društva, združenja in občine, ki želijo ustanoviti gospodarsko družbo, ki bi poslovala kot invalidsko podjetje. Status invalidskega podjetja se lahko tudi odvzame ob neupoštevanju pravil.
Keywords: podjetje Unior, invalidne osebe, invalidnost, invalidsko podjetje, ustanovitev invalidskega podjetje, vloga za ustanovitev, status invalidskega podjetja
Published in DKUM: 20.11.2012; Views: 3779; Downloads: 263
Full text (819,44 KB)

Abstract: V nalogi smo izdelali poslovni načrt za invalidsko podjetje, ki bi na trgu prodajalo osebno varovalno opremo in ponujalo pranje delovnih oblačil. Oblikovali smo računovodske izkaze za dve različici, če podjetje zaposluje invalide ali pa če ne bi zaposlovalo invalidov. Prišli smo do ugotovitve, da so razlike med tema dvema različicama velike pri intenzivnem delu. Pri invalidskem podjetju se zadržujejo razna finančna sredstva (prispevki), ki jih imenujemo odstopljena sredstva, ki močno vplivajo na načrtovani poslovni izid. Če ne bi upoštevali odstopljenih sredstev, bi bil poslovni izid enak kot v primeru neinvalidskega podjetja, tako pa je bistveno večji. Prav tako na načrtovan čisti poslovni izid pomembno vpliva tudi znižana davčna osnova. Posledično je zaradi zadržanih prispevkov večji tudi denarni tok invalidskega podjetja v obdobju. Kljub temu pa statistike kažejo, da se položaj teh podjetij v Sloveniji iz leta v leto slabša.
Keywords: Poslovni načrt, invalidsko podjetje, odstopljena sredstva, osebna varovalna oprema, pranje delovnih oblačil
Published in DKUM: 24.11.2010; Views: 4202; Downloads: 612
Full text (1023,55 KB)