| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 17
First pagePrevious page12Next pageLast page
1.
Vpliv bolnišniškega staleža, invalidnosti in mnenja pooblaščenega zdravnika o delazmožnosti na odločanje delodajalca med procesom kadrovskega prestrukturiranja tipične delniške družbe : doktorska disertacija
Andrea Margan Čačić, 2016, doctoral dissertation

Abstract: Izhodišča. V času gospodarskega prestrukturiranja in krize je veliko delavcev odpuščenih ali premeščenih na nova delovna mesta. Na odločitev delodajalca, koga bo odpustil in koga premestil, lahko vpliva tudi zdravje delavca. Zaradi varovanja osebnih podatkov delodajalci praviloma ne vedo, kako zdravi ali bolni so delavci, zato se pri védenju o tem lahko odločajo le na podlagi kazalnikov zdravja, ki so jim dostopni. Ti so: bolniški dopust, spričevalo pooblaščenega zdravnika in kategorija invalidnosti. Cilj raziskave je ugotoviti, kako objektivni kazalci zdravstvenega stanja delavcev, do katerih ima delodajalec dostop, vplivajo na odločanje delodajalca v procesu kadrovskega prestrukturiranja podjetja (premeščanje/odpuščanje). Metode. Značilno slovensko podjetje s 1000 zaposlenimi je v letu 2005 začelo kadrovsko prestrukturiranje, ki je vključevalo zmanjševanje števila zaposlenih in premeščanje na druga delovna mesta znotraj podjetja. Narejene so bile štiri vgnezdene študije primerov s kontrolami. Izhodiščno opazovano populacijo predstavlja 885 delavcev, ki so bili na dan 1. 1. 2005 vsaj eno leto zaposleni za nedoločen čas v opazovani tipični delniški družbi. Kot primera sta bili opredeljeni dve skupini delavcev: delavci, ki jih je delodajalec v opazovanem obdobju premestil na drugo delovno mesto, in delavci, ki jim je odpovedal pogodbo o zaposlitvi zaradi poslovnega razloga. Kontrola so bili delavci iz preostale kohorte, usklajeni po socialnem statusu, spolu in starosti. Rezultati. Rezultati kažejo, da na odločitev delodajalca o izbiri delavcev najbolj vplivata kategorija invalidnosti in dolgotrajni bolniški dopust. Delovni invalidi in delavci, ki so bili na bolniškem dopustu ≥ 30 dni, imajo manj možnosti, da bodo premeščeni na novo delovno mesto, in več, da bodo odpuščeni. Multivariatna analiza je pokazala, da se obeti za prenehanje delovnega razmerja povečajo v prisotnosti dveh dejavnikov tveganja (bolniški dopust ≥ 30 dni in omejitev zmožnosti za delo). Zaključek. V raziskavi smo dokazali, da kazalniki zdravja, do katerih ima dostop delodajalec, vplivajo na odločanje delodajalca v procesu prestrukturiranja podjetja, kar kaže na direktno obliko zdravstvene selekcije.
Keywords: delniške družbe, prestrukturiranje, delavci, prenehanje delovnega razmerja, premeščanje delavcev, zdravstveno stanje, kazalniki, bolniški stalež, invalidnost, delovna sposobnost, disertacije
Published in DKUM: 28.11.2016; Views: 1845; Downloads: 222
.pdf Full text (2,36 MB)

2.
Osebna asistenca pacienta z mišično distrofijo
Natalija Pintarič, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Mišična distrofija je bolezen, za katero je značilno postopno in nezadržno propadanje mišičnih vlaken, kar sčasoma pomeni delno ali popolno ohromitev določenih mišičnih skupin. Mišična distrofija se lahko pojavi v zgodnjem otroštvu ali tudi kasneje. Bolezen je zaenkrat še neozdravljiva; zdravijo se lahko le določeni simptomi. Oseba s tem mišičnim obolenjem sčasoma potrebuje pomoč druge osebe. Te osebe so svojci, osebni asistenti ali pa se invalid vključi v institucionalno varstvo. Z raziskavo smo želeli opredeliti mišično distrofijo in ugotoviti, kakšen pomen ima rehabilitacija za obolelega z mišično distrofijo, kakšen pomen ima osebna asistenca za uporabnika ter vlogo in pomen osebnega asistenta. Predstavili smo Društvo distrofikov Slovenije, katerega člani so oboleli za mišično distrofijo in preko svojega socialnega programa nudi osebno asistenco svojim članom. V raziskavi je sodelovalo triintrideset članov Društva distrofikov Slovenije, ki imajo preko društva omogočeno osebno asistenco. Kot raziskovalni instrument smo uporabili anketni vprašalnik, s pomočjo katerega smo pridobili ustrezne podatke na predhodno postavljena raziskovalna vprašanja. Ugotovljeno je bilo, da je 20 (61 %) anketiranih zadovoljnih, 13 (39 %) pa zelo zadovoljnih z osebno asistenco kot celotno dejavnostjo. Uporabniki si želijo osebne asistente, ki so jim blizu po osebnih lastnostih, kot so prijaznost, delavnost, natančnost, komunikativnost in da je starost osebnega asistenta sorazmerna z njihovo starostjo. Osebni asistenti imajo pomembno vlogo za uporabnika na različnih področjih; nekateri so popolnoma odvisni od pomoči osebne asistence, drugi potrebujejo pomoč pri vsakdanji osebni higieni, nakupovanju ali spremstvu na sprehodih, prevoz na delo; s prisotnostjo osebnega asistenta imajo tudi prijateljsko družbo. Ugotovili smo, da osebna asistenca za posameznika pomeni veliko več kot le fizična pomoč; pomembna je tudi kot psihična pomoč v smislu pogovora, tolažbe ali svetovanja, saj pozitivno vpliva na samopodobo in kakovost življenja. Mislimo, da se bodo v prihodnje potrebe po osebni asistenci povečale zaradi prognoze bolezni in staranja staršev mišično obolelih. To se kaže v želji po daljši prisotnosti osebne asistence in s tem večje samostojnosti, s katero bi bili manj odvisni od svojcev ali partnerjev ter bi jih tako razbremenili. Zaradi želje po čimbolj samostojnem življenju osebna asistenca pomeni velik plus invalidom in naši družbi nasploh.
Keywords: osebna asistenca, invalidnost, osebna pomoč, mišična distrofija, pripomočki, rehabilitacija
Published in DKUM: 03.10.2016; Views: 1969; Downloads: 285
.pdf Full text (1,25 MB)

3.
VPLIV ZMANJŠANE DELAVČEVE ZMOŽNOSTI ZA DELO NA DELOVNO RAZMERJE
Urška Gliha, 2016, master's thesis

Abstract: Zmožnost za delo se ugotavlja v okviru treh med seboj ločenih postopkov, in sicer v okviru varnosti in zdravja pri delu z namenom ugotavljanja zmožnosti za delo na delovnem mestu po pogodbi o zaposlitvi, v okviru obveznega zdravstvenega zavarovanja v zvezi z odreditvijo začasne zadržanosti z dela zaradi bolezni ter v okviru obveznega invalidskega zavarovanja v zvezi z ugotavljanjem invalidnosti. Kot še posebej problematičen se v praksi kaže postopek v okviru varnosti in zdravja pri delu, ko izvajalec medicine dela ugotovi delavčevo začasno zmanjšano zmožnost za delo. Izvajalec medicine dela lahko ugotovi, da je delavec zmožen le delno opravljati svoje delo na svojem delovnem mestu ali da lahko delavec sicer dela v svojem poklicu s polnim delovnim časom, vendar pa je v celoti nezmožen opravljati delo na delovnem mestu v skladu s pogodbo o zaposlitvi ali da je delavec nezmožen za delo, hkrati pa se lahko zgodi, da v teh primerih ni odrejena delna ali popolna zadržanost z dela zaradi bolezni. Če pride do tega, je delodajalec nesorazmerno (pretirano) finančno obremenjen, saj pravna ureditev teh primerov ne predvideva in ne ureja, pomanjkljivo pa ureja tudi sodelovanje med posameznimi specialisti medicine. Naloga se ukvarja z analizo veljavne pravne ureditve v zvezi z delavčevo zmožnostjo za delo, analizira postopke ugotavljanja zmožnosti za delo ter analizira in predlaga možne rešitve in ukrepe v omenjenih primerih.
Keywords: zmožnost za delo, izvajalec medicine dela, zmanjšana zmožnost za delo, začasna zadržanost z dela zaradi bolezni, bolniški stalež, postopek ugotavljanja zmožnosti za delo, nezmožnost za delo, invalidnost, odpoved
Published in DKUM: 15.09.2016; Views: 2431; Downloads: 201
.pdf Full text (914,26 KB)

4.
ALI SISTEM INVALIDSKEGA ZAVAROVANJA V RS ZAGOTAVLJA USTREZNO SOCIALNO VARNOST VSEM DELOVNIM INVALIDOM?
Mitja Žiher, 2016, master's thesis

Abstract: Sistem invalidskega zavarovanja v Republiki Sloveniji je v skladu z Ustavo RS del sistema socialne varnosti in je eden ključnih podsistemov, ki zagotavlja socialno varnost oseb, ki so bile oziroma so na podlagi vplačanih prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje vključene v pokojninski sistem. Temeljni namen magistrske naloge je v proučitvi, ali sistem invalidskega zavarovanja zagotavlja ustrezno socialno varnost vsem delovnim invalidom, pri čemer je poudarek na analiziranju ustavnega načela enakosti pred zakonom. Status delovnega invalida imajo le zavarovanci pri katerih je ugotovljena invalidnost in so pridobili katero od pravic iz invalidskega zavarovanja. Pri tem je posebej obravnavan postopek ugotavljanja invalidnosti, ki je podlaga za pridobitev pravic iz invalidskega zavarovanja, v okviru katerega je izpostavljena neenaka obravnave zavarovancev, ki so vključeni v zavarovanje na podlagi poklica, ki ga opravljajo, v primerjavi z ostalimi zavarovanci. Prav tako je posebej obravnavana enaka oziroma neenaka obravnava zavarovancev pri uveljavljanju pravic iz invalidskega zavarovanja, torej v postopku, kjer se ugotavljajo pogoji za pridobitev in odmero pravic. Magistrska naloga nadalje analizira inštitut pravice do poklicne rehabilitacije, ki bi naj zaradi zagotavljanja in varovanja zaposlitve delovnih invalidov od uveljavitve ZPIZ-1 postala na zakonski ravni temeljna pravica delovnega invalida, vendar v praksi še vedno ni zaživela. V magistrski nalogi so analizirane temeljne značilnosti sistema invalidskega zavarovanja v Nemčiji, prav tako pa so predstavljeni predlogi za spremembe invalidskega zavarovanje v prihodnji ureditvi.
Keywords: invalidsko zavarovanje, zavarovanec, invalidnost, delovni invalid, pravice iz invalidskega zavarovanja, nadomestila iz invalidskega zavarovanja, poklicna rehabilitacija.
Published in DKUM: 15.09.2016; Views: 1481; Downloads: 183
.pdf Full text (1,43 MB)

5.
Izobraževalne in poklicne možnosti oseb z gibalno oviranostjo na področju športa
Alenka Fidler, 2016, master's thesis

Abstract: V magistrskem delu smo ugotavljali, kakšne so izobraževalne možnosti oseb z gibalno oviranostjo na področju športa, kateri so dejavniki poklicne izbire oseb z gibalno oviranostjo in v koliki meri se osebe z gibalno oviranostjo ukvarjajo s športom. V teoretičnem delu smo osvetlili problematiko terminologije s področja oseb z invalidnostjo, ki se pojavlja v slovenskem prostoru, podrobneje prikazali različne klasifikacije in problematiko uveljavljanja pravic oseb z invalidnostjo do enakih možnosti na različnih sferah življenja, teorije poklicne/karierne orientacije ter organiziranost športa invalidov v Sloveniji na sistemski ravni. Podatke za empirični del smo pridobili s pomočjo anketnega vprašalnika namenjenega slovenskim fakultetam, ki izobražujejo poklice povezane s športom (N=3), in anketnega vprašalnika namenjenega osebam z gibalno oviranostjo, pri čemer smo se omejili na osebe z okvaro hrbtenjače (N=127). Ugotovili smo, da si osebe z gibalno oviranostjo v Sloveniji lahko pridobijo tako profesionalno kot amatersko izobrazbo s področja športa, vendar je informiranost oseb z okvaro hrbtenjače o teh možnostih majhna. Želeni poklic je zaradi okvare hrbtenjače nedostopen skoraj polovici oseb z okvaro hrbtenjače. Tem osebam je pri odločitvi za poklic pomembno prepričanje, da bodo šolanje zmogli in uspešno zaključili, zelo pomembni pa so tudi dejavniki, povezani z dostopnostjo in prilagojenostjo izobraževalne ustanove in delovnega mesta, kjer se lahko opravlja poklic. Med dejavniki socializacije, ki vplivajo na izbiro vpisa na izobraževalno ustanovo oziroma na izbiro poklica, osebe z okvaro hrbtenjače v največji meri izpostavljajo sprejemanje invalidnosti in spoštovanje potrebnih prilagoditev s strani profesorjev in vrstnikov, podporo družine in zagotovitev asistenta pri premagovanju arhitektonskih ovir. Po okvari hrbtenjače se s športom ukvarja več oseb kot pred okvaro hrbtenjače, vendar z drugimi športnimi panogami. Po okvari hrbtenjače upade rekreativna in naraste tekmovalna raven ukvarjanja s športom. Integracija oseb z okvaro hrbtenjače v športna društva je majhna, njihovi trenerji so večinoma osebe brez invalidnosti, kar ni v skladu z željami oseb z okvaro hrbtenjače in njihovim mnenjem o pomembnosti prenosa znanja med osebami z enako ali podobno invalidnostjo. Dokazani so številni ugodni vplivi plavanja in rekreativnega potapljanja na osebe z okvaro hrbtenjače. Stopnja plavalne pismenosti oseb z okvaro hrbtenjače je visoka, rekreativno potapljanje teh oseb pa v porastu.
Keywords: izobraževanje, gibalna oviranost, invalidnost, šport, poklic
Published in DKUM: 14.06.2016; Views: 1442; Downloads: 193
.pdf Full text (1,85 MB)

6.
Izbirna pravica do poklicne rehabilitacije
Denis Bašić, 2015, bachelor thesis/paper

Abstract: Trg dela je v zahtevnih gospodarskih razmerah neizprosen do vseh, izjema niso niti invalidi. Ker invalidne osebe trpijo omejitve in pomanjkanje sposobnosti pri izvajanju določenih delovnih aktivnosti, ki so povsem normalne za zdravega človeka, jim je potrebno na primerne načine zagotoviti vključevanje v delovno okolje. V Sloveniji se osebam na osnovi ustreznega zakona prizna status invalida s pravnomočno odločbo pristojnega organa. Kljub priznanju invalidnosti pa je potrebno zavarovancu omogočiti dostop do dela in ustrezne zaposlitve. S to problematiko se ukvarja Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (ZPIZ) in Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje (ZRSZ), ki jo rešujeta z izvajanjem poklicne oziroma zaposlitvene rehabilitacije. Tema diplomskega dela je poklicna rehabilitacija kot temeljna izbirna pravica delovnega invalida iz naslova invalidskega zavarovanja s pomočjo katere se zavarovanec ustrezno zaposli oziroma ponovno vključi v delovno okolje. Ponovna vključitev v primerno delovno okolje pomeni za invalida priznanje in izenačenje pravic z ostalim delovno aktivnim prebivalstvom ter odpravo diskriminacije s katero se venomer sooča. Kljub možnostim, ki jo poklicna rehabilitacija ponuja pa se ugotavlja, da je še vedno nezadostno izkoriščena, zato smo to preverjali v empiričnem delu s pomočjo statističnih analiz podatkov, ki smo jih pridobili iz evidenc ZPIZ in javno razpoložljivih statističnih evidenc. Na osnovi podatkov smo analizirali trajanje postopka priznanja pravice, napovedali prihodnji trend in ugotavljali vpliv demografskih podatkov. S preverjanjem postavljenih hipotez smo ugotovili, da so bili časi trajanja postopkov uveljavljanja izbirne pravice v zadnjem obravnavanem letu krajši kot v predhodnem letu, medtem ko je trend koriščenja pravice v rahlem porastu. Ugotovili smo tudi, da obstajajo znatne demografske razlike med rehabilitanti. Rešitev vidimo v primernejših predstavitvenih programih in boljšem informiranju zavarovancev, kar bi dodatno povečalo zanimanje za poklicno rehabilitacijo.
Keywords: pokojninsko in invalidsko zavarovanje, invalidnost, poklicna rehabilitacija, delovna zmožnost
Published in DKUM: 24.12.2015; Views: 2113; Downloads: 213
.pdf Full text (1,66 MB)

7.
DISKRIMINACIJA V ZVEZI Z ZAPOSLOVANJEM IN DELOM
Tjaša Jager, 2014, undergraduate thesis

Abstract: Prepoved diskriminacije kot takšne je ustavno zagotovljena pravica in predstavlja eno izmed temeljnih človekovih pravic. Ljudje smo si različni, razlikovanje ljudi pa samo po sebi ni sporno. Nesprejemljivo postane šele takrat, kadar temelji na določeni osebni okoliščini. Diskriminacija tako pomeni neenako obravnavanje, kjer so ljudje zaradi določene osebne okoliščine obravnavani slabše od drugih. Prepoved diskriminacije v zvezi z zaposlovanjem in delom je pravno regulirana v določbah mnogih dokumentov, sprejetih tako na mednarodni kot nacionalni ravni, kljub temu pa še zmeraj predstavlja pereč problem, ki ne izginja. Diplomsko delo z naslovom »Diskriminacija v zvezi z zaposlovanjem in delom« bralca spozna in seznani z razsežnostjo omenjene problematike ter mu ponudi vpogled v dejansko stanje diskriminacije pri zaposlovanju in delu. Bralca sprva seznani z opredelitvijo diskriminacije kot takšne, s pravnimi viri, v katerih je prepoved diskriminacije pri zaposlovanju in delu urejena, nadalje z najintenzivnejšimi pojavnimi oblikami diskriminacije ter s sodno prakso sodišča Evropske unije, kjer je Sodišče kot splošno načelo prava Evropske unije potrdilo načelo prepovedi diskriminacije pri zaposlovanju. Diskriminacija v zvezi z zaposlovanjem in delom kljub ustrezni regulaciji ostaja, ranljive skupine ljudi pa so zaradi predsodkov, stereotipov ter ekonomskega vidika še zmeraj prepuščene dobri volji ter interesom delodajalcev.
Keywords: Diskriminacija, enakopravnost, zaposlovanje, delo, spol, starost, veroizpoved, invalidnost.
Published in DKUM: 17.12.2014; Views: 1334; Downloads: 350
.pdf Full text (711,98 KB)

8.
PRAVICE INVALIDOV PO SODNI PRAKSI SODIŠČA EU
Brigita Trobentar, 2014, undergraduate thesis

Abstract: Invalidi predstavljajo v Evropski uniji eno šestino prebivalstva. So največja manjšina na svetu, ki je upravičena do posebnega pravnega varstva. V letu 2006 je Sodišče EU prvič definiralo pojem »invalidnost«. Pred tem je obstajalo mnogo razlag tega pojma, ki pa so se bolj osredotočale na medicinski vidik pojmovanja invalidnosti kot na družbeni vidik. Sodišče EU je navedlo, da je iz zahteve po enotni uporabi prava EU in načela enotnosti ponudilo avtonomno razlago pojma. Diplomska naloga obravnava pravice invalidov, osredotočena je na primere iz sodne prakse Sodišča EU. V uvodu so razloženi osnovni pojmi za lažje razumevanje nadaljnjega obravnavanja problematike in osnovni pravni akti, sprejeti na mednarodni ravni in ravni Evropske unije.
Keywords: pravice invalidov, invalidnost, diskriminacija, diskriminacija zaradi invalidnosti, Sodišče EU, sodna praksa
Published in DKUM: 02.12.2014; Views: 2040; Downloads: 271
.pdf Full text (485,40 KB)

9.
INVALIDNOST IN ZAPOSLOVANJE
Lucija Dragana Banjac, 2013, undergraduate thesis

Abstract: Namen diplomskega dela je predstaviti, kdo so invalidne osebe, s katerimi težavami se srečujejo pri zaposlovanju ter kako doživljajo svojo motnjo. Prav tako želimo predstaviti možnosti zaposlovanja invalidnih oseb ter ugodnosti in prednosti, ki jih zaposlovanje prinaša delodajalcem. V nalogi se osredotočamo predvsem na obravnavo oseb s težavami v duševnem zdravju, kjer invalidnost ni vidna na prvi pogled. Na zgoraj omenjena vprašanja odgovarjamo na podlagi skupnih intervjujev, opravljenih z osebami, ki obiskujejo skupine v programu zaposlitvene rehabilitacije.
Keywords: invalidnost, duševna motnja, stigmatizacija
Published in DKUM: 12.12.2013; Views: 1453; Downloads: 225
.pdf Full text (789,11 KB)

10.
DOSTOPNI TURIZEM
Špela Žaberl, 2013, undergraduate thesis

Abstract: V prvem poglavju smo opredelili problem dela diplomskega seminarja. Opredeli smo namen, cilje in postavili osnovne trditve. Zapisali smo predpostavke in omejitve ter predstavili predvidene raziskovalne metode. V drugem poglavju smo predstavili pomen in opredelili pojme destinacijski management, dostopnost destinacije ter dostopno turistično ponudbo v destinaciji. Dotaknili smo se tudi zgodovine dostopnega turizma, vrst posebnih in specifičnih potreb po prilagojeni ponudbi ter organizacij, ki ozaveščanju o dostopnem turizmu. V tretjem poglavju smo predstavili občino Rogaška Slatina kot občino, prijazno invalidom, v povezavi s tradicijo zdraviliškega turizma. Analizirali ponudbo dostopnega turizma v Rogaški Slatini glede na rezultate izvedenega anketiranja. V tem delu smo navedli tudi ugotovitve iz naloge in izdelali priporočila za prihodnje delo. V četrtem poglavju so navedene sklepne ugotovitve.
Keywords: Destinacijski management, turistična destinacija, dostopnost, dostopni turizem, invalidnost, osebe s posebnimi potrebami, Rogaška Slatina, »Kraj, prijazen invalidom«.
Published in DKUM: 27.11.2013; Views: 3319; Downloads: 439
.pdf Full text (737,55 KB)

Search done in 0.17 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica