| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 2 / 2
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
UPORABA INSTITUTA DRUŽINSKI POMOČNIK V PRAKSI
Klara Rendić Marin, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Pravica do zasebnosti je ustavna pravica vsakega posameznika. Osebe, ki niso zmožne živeti brez pomoči druge osebe, so prisiljene to svojo pravico deliti z najmanj še eno osebo, ki jim pomaga pri premagovanju fizičnih in drugih ovir do življenja dostojnega človeka. Bivanje invalidne osebe v institucionalnem varstvu pa samo še povečuje to izgubo zasebnosti in osebne komunikacije. Uvedba instituta družinskega pomočnika in možnost izbire med različnimi oblikami oskrbe ter pomoči predstavlja za osebe, ki niso zmožne živeti brez pomoči druge osebe, korak k bolj kakovostnemu življenju in njegovi lažji vključitvi v vsakdanje življenje. Diplomsko delo je razdeljeno na dva dela, in sicer na teoretični in raziskovalni del. V teoretičnem delu je uvodoma predstavljen sam pojem instituta družinski pomočnik, področje njegovega delovanja in bistvene naloge, ki jih zajema institut. Temu sledi opredelitev glede statusa instituta družinskega pomočnika, in sicer kako je sam institut zakonsko urejen in kako je zakonsko urejeno financiranje instituta družinskega pomočnika, predvsem, kako se to spreminja z novelami. Opredelimo se tudi glede njegove vloge v socialnem varstvu. Ne glede na vse prednosti izvajanja skrbi v domačem okolju se za osebe, ki niso zmožne živeti brez pomoči druge osebe, število družinskih pomočnikov zmanjšuje. Razloge takega trenda je vsekakor iskati v sami ureditvi statusa instituta družinskega pomočnika. Na koncu teoretičnega dela je pozornost usmerjena v pravice in socialno varnost družinskega pomočnika. Predstavljene so pravice družinskega pomočnika in njegova vključenost v socialna zavarovanja. V drugem raziskovalnem delu diplomskega dela so s pomočjo devetih anketnih vprašanj predstavljeni razlogi, prednosti oziroma pomanjkljivosti, ki vplivajo na poseganje po uporabi instituta družinskega pomočnika v praksi.
Keywords: družinski pomočnik, socialno varstvo, invalidna oseba, oskrba v domačem okolju, pravica do zasebnosti, institucionalno varstvo.
Published in DKUM: 23.05.2016; Views: 2609; Downloads: 220
.pdf Full text (303,65 KB)

2.
Odnos družbe do invalidov
Martina Skralovnik, 2012, undergraduate thesis

Abstract: Teoretična izhodišča: Invalidnost in invalidi nas dandanes spremljajo že skoraj na vsakem koraku. Invalidi niso samo osebe, ki so na invalidskem vozičku, to so tudi slepi in slabovidni, gluhi in naglušni, osebe z motnjami v duševnem razvoju,… So skupina, ki poleg žensk spadajo med najbolj diskriminirane ljudi v naši družbi. Posledično se srečujejo s številnimi ovirami pri zaposlitvi, izobraževanju, dostopu do različnih ustanov. Ko bo družba sprejela in razumela invalidne osebe ter njihove potrebe, se bo tudi odnos do njih bistveno spremenil. Namen: Z raziskavo smo želeli ugotoviti, ali se razlikuje odnos do invalidnih oseb med zaposlenimi na Občini Dravograd, OŠ NT Dravograd in Knjižnici Dravograd. Zanimalo nas je tudi, ali imajo invalidne osebe omogočen dostop do navedenih ustanov. Metode: Uporabili smo kvantitativno metodo raziskovanja s pomočjo anketnega vprašalnika, ki je bil anonimen. Raziskavo smo opravili na Občini Dravograd, OŠ NT Dravograd in Knjižnici Dravograd. Vzorec raziskave so predstavljali naključno izbrani zaposleni. Rezultati in diskusije: Podatki, ki smo jih pridobili z raziskavo, kažejo, da se odnos do invalidnih oseb med zaposlenimi bistveno ne razlikuje. Ugotovili smo tudi, da invalidne osebe nimajo omogočenega dostopa do Knjižnice Dravograd in Občine Dravograd, kjer je invalidnim osebam prilagojen samo glavni vhod. OŠ NT Dravograd pa invalidnim osebam v celoti omogoča dostop do ustanove. Omogočen dostop do navedenih ustanov, bi morali imeti vsi ljudje oziroma občani. Vsak ima potrebo, željo in pravico, da bi sam obiskal knjižnico, predvsem pa Občino, kjer se urejajo različne formalne in osebne zadeve. Vendar v našem primeru to invalidnim osebam ni omogočeno.
Keywords: Invalidnost, invalidna oseba, odnos družbe, vloga medicinske sestre, diskriminacija.
Published in DKUM: 12.06.2012; Views: 3105; Downloads: 526
.pdf Full text (776,16 KB)

Search done in 0.52 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica