| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 2 / 2
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
Intimnopartnerski umori v osrednjem in zahodnem delu Slovenije
Nastja Škaper, 2021, undergraduate thesis

Abstract: Vsaka peta ženska je vsaj enkrat v življenju deležna partnerjevega nasilja. Omejujoči dejavnik pri ugotavljanju pogostnosti intimnopartnerskega nasilja je predvsem veliko neprijavljenih primerov nasilja v družini. Strokovne službe se pogosto soočijo z nasiljem »za štirimi stenami«, šele ko je nasilje prisotno že dalj časa in se kaže s hudimi, včasih tudi usodnimi posledicami. Intimnopartnerski umori so najhujša posledica intimnopartnerskega nasilja in so najpogostejši vzrok nasilnih smrti žensk. Storilci so štirikrat pogosteje moški in žrtve ženske. Vsak sedmi umor na svetu je intimnopartnerski umor, ki ga napovedujejo grožnje, zalezovanje in/ali zgodovina intimnopartnerskega nasilja, zato so tudi označeni kot »napovedani umori«. Dejanje je izrazito spolno zaznamovano kaznivo dejanje in storilec najpogosteje nekdanji zakonec oziroma partner. Ker je ozaveščenost družbe o intimnopartnerskem nasilju in umoru nezadostna, v diplomskem delu obravnavamo posebnosti in značilnosti intimnopartnerskega umora. Pregledali smo strokovno literaturo in statistične podatke Ministrstva za notranje zadeve in Statističnega urada Republike Slovenije ter opravili analizo zbranih statističnih podatkov v obdobju med letoma 2015 in 2017. Rezultati raziskave potrjujejo, da so v partnerskem odnosu pogosteje nasilni moški kot ženske in da so žrtve intimnopartnerskega umora izključno ženske. Najpogosteje uporabljena sredstva pri dejanju umora so strelno orožje, nož ter predmeti iz kovine, plastike, stekla in lesa. Najpogostejši kraji umora so stanovanjska hiša v naselju, stanovanje v bloku, cesta, ulica ali trg v naselju ter stanovanjska hiša izven naselja. Rezultati raziskave bi lahko doprinesli k boljšemu razumevanju problematike ter bi lahko predstavljali izhodišče obsežnejšim raziskavam intimnopartnerskega umora v slovenski populaciji za nadaljnje raziskovanje.
Keywords: diplomske naloge, intimni partner, umor, nasilje, žrtev, povzročitelj
Published: 16.03.2021; Views: 101; Downloads: 13
.pdf Full text (1,13 MB)

2.
NASILJE NAD NOSEČNICAMI
Megie Krajnc, 2014, master's thesis

Abstract: V magistrskem delu smo se ukvarjali s problemom nasilja nad nosečnicami. Razdeljeno je na teoretični in empirični del. V teoretičnem smo predstavili glavne značilnosti nasilja nad ženskami oziroma nasilja nad nosečnicami ter njuno razširjenost. V okviru tega so prikazane ugotovitve raziskav številnih študij po svetu. V empiričnem delu smo podrobneje raziskali nasilje nad nosečnicami. Rezultati, ki so predstavljeni, so del študije NANOS, ki je potekala od marca do koncu junija na Ginekološki kliniki Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana. Raziskava je bila odobrena s strani Komisije Republike Slovenije za medicinsko etiko. Osredotočili smo se predvsem na pregled razširjenosti različnih vrst nasilja, povezanost nasilja z dejavniki tveganja, kot so starost, izobrazba, podpora partnerja. Zanimalo pa nas je tudi, kdo je najpogostejši izvajalec nasilja v času nosečnosti ter povezanost nasilja z oceno zdravja, obiski pri zdravniku, spontanim splavom, umetno prekinitvijo nosečnosti, depresivnostjo, nespečnostjo in anksioznostjo. Nekaj glavnih ugotovitev je, da je fizično in psihično nasilje ter nasilje s strani zdravstvenih delavcev nad nosečnicami prisotno, medtem ko spolnega nasilja nosečnice, v okviru raziskave, niso navajale. Med nasiljem nad nosečnicami ter njihovo starostjo, izobrazbo, spontanim splavom, umetno prekinitvijo nosečnosti in podporo partnerja se ni pokazala statistično pomembna povezava. Najpogostejši izvajalec psihičnega in fizičnega nasilja je bil intimni partner. Nosečnice, ki so doživele psihično nasilje in nasilje s strani zdravstvenih delavcev, so pogosteje poročale o slabšem zdravju. Ni pa se pokazala statistično pomembna povezava med številom obiskov pri zdravniku in nasiljem nad nosečnicami. Pojavila se je statistično pomembna povezava med fizičnim nasiljem in nespečnostjo. Statistično pomembna povezava se je prav tako pokazala med psihičnim nasiljem in nespečnostjo, anksioznostjo in depresivnostjo. Medtem pa se med nasiljem zdravstvenih delavcev ter nespečnostjo, anksioznostjo in depresivnostjo ni pokazala statistično pomembna povezava.
Keywords: Nasilje nad nosečnicami, intimni partner, razširjenost nasilja, nespečnost, anksioznost, depresivnost.
Published: 09.12.2014; Views: 1531; Downloads: 136
.pdf Full text (1,35 MB)

Search done in 0.09 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica