| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 2 / 2
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
Pravni položaj delavca v času izrednih razmer: epidemija COVID-19
Jaka Premzel, 2020, master's thesis

Abstract: Izbruh epidemije novega virusa SARS-CoV-2, ki povzroča bolezen COVID-19 je v začetku leta 2020 zajel celoten svet. Države so sprejele interventno zakonodajo za preprečitev in omejitev širjenja virusa ter ukrepe za pomoč gospodarstvu. Zaradi ugasnitve javnega življenja se je večina delodajalcev zasebnega sektorja soočila s problemom upada prometa in posledično manjšo potrebo po delu, spet drugi, predvsem v panogi trgovine z živili, pa s povečanim obsegom dela. Sprejem interventne zakonodaje ne pomeni, da se veljavni zakonodajni okvir preneha uporabljati, saj akti OZN, MOD, EU in navsezadnje tudi nacionalni zakonodajni akti posameznih držav niso izgubili veljave. Interventna zakonodaja v določenih primerih le korigira veljavne akte in pomeni dodatno možnost organiziranja delovnega procesa z uvedbo novih institutov. Osrednji problem delodajalca v času epidemije COVID-19 je upad prihodkov, čemur sledi manjša potreba po delu. Posledično se poraja vprašanje, kakšne možnosti ima delodajalec glede prilagoditve delovnega procesa in predvsem kakšne pravice ima delavec, kot šibkejša stranka pogodba o zaposlitve. Delodajalec ima na podlagi temeljnega nacionalnega delovnopravnega akta možnost, da enostransko začasno odredi opravljanje drugega dela, napoti delavca na čakanje na delo doma ali da mu odredi opravljanje nadurnega dela. V soglasju z delavcem sme delodajalec spremeniti pogodbo o zaposlitvi in se posledično dogovoriti o delu delavca od doma ter navsezadnje z delavcem skleniti sporazum o prenehanju pogodbe o zaposlitvi. Odpustitev delavca mora biti zadnji ukrep, katerega uporabi delodajalec v kriznih razmerah, ki so posledica epidemije COVID-19. Na podlagi interventne zakonodaje je delodajalec dobil dodatne možnosti glede organizacije delovnega procesa. Interventna ukrepa sofinanciranja začasnega čakanja na delo in sheme za krajši delovni čas, sta se izkazala za zelo učinkovita. V omenjena instituta je v Sloveniji vključenih veliko število delavcev, kar je indic njune uspešnosti. Delavec se lahko v času epidemije COVID-19 in neposredno po njej znajde v različnih položajih. V prvih tednih izbruha virusa SARS-CoV-2 veliko število delavcev ni imelo možnosti priti na delo zaradi višje sile. Kot višja sila se uvršča ustavitev javnega prevoza, zaprtje vrtcev in zaprtje mejnih prehodov. Delavec se lahko znajde tudi v situaciji, ko mu je s strani pristojnih institucij odrejena karantena ali ukrep izolacije (osamitve). Prav tako lahko delavec zboli za boleznijo COVID-19, kjer gre ponovno za svojevrsten položaj. Delavec je v vseh naštetih položajih upravičen do nadomestila, za katerega pravna podlaga je tako v veljavni, kot v interventni zakonodaji.
Keywords: Pravni položaj delavca, interventni zakon, COVID-19, začasno čakanje na delo, odreditev drugega dela, shema za krajši delovni čas
Published: 10.09.2020; Views: 571; Downloads: 291
.pdf Full text (958,80 KB)

2.
Vpliv Zakona za uravnoteženju javnih financ na izvajanje kadrovske funkcije Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport
Maja Črnič, 2017, bachelor thesis/paper

Abstract: Cilj vsake organizacije je, da bi poslovala in delala uspešno. Zavedati se moramo kako pomembna sta zadovoljstvo kadrov in njihov razvoj, saj le zadovoljni zaposleni zaupane naloge izvajajo dobro. Za uspeh organizacije je pomembnih več dejavnikov, pri čemer je vloga zaposlenih ključnega pomena. Pri tem pa ima pomembno funkcijo tudi Služba za kadrovske zadeve, ki je vmesni člen med vodstvom in zaposlenimi. Ker je Zakon za uravnoteženje javnih financ (ZUJF) posegel na najbolj občutljiva področja zaposlenih v javni upravi, smo v diplomskem delu obravnavali vpliv na proces zaposlovanja na MIZŠ, na katerih področjih je prišlo do najbolj drastičnih sprememb in kako je to vplivalo na zaposlene in njihovo delo. V teoretičnem delu diplomske naloge smo natančneje opredelili kadrovsko funkcijo in njene ključne naloge. Predstavili smo tudi proces zaposlovanja kadrov, proces planiranja, pridobivanja, izbiranja, uvajanja in razvoja kadrov. V empiričnem delu diplomske naloge smo s pomočjo intervjuja in anketiranja zaposlenih na MIZŠ raziskovali, kakšne spremembe je prinesel ZUJF, kako so te spremembe vplivale na izvajanje kadrovske funkcije na MIZŠ ter ne nazadnje, kako so zaposleni sprejeli spremembe in kako so vse spremembe vede ali nevede vplivale na njihovo izvajanje nalog.
Keywords: kadrovska funkcija, Zakon za uravnoteženje javnih financ (ZUJF), interventni ukrepi, zaposlovanje, kadri, Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport (MIZŠ)
Published: 21.09.2017; Views: 727; Downloads: 98
.pdf Full text (2,86 MB)

Search done in 0.08 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica