1. Intervencije za izboljšanje kvalitete spanca pri pacientih v intenzivni enotiDoroteja Falež, 2023, undergraduate thesis Abstract: Uvod: Spanje je pomemben dejavnik za ohranjanje zdravja. Pacienti hospitalizirani v IT imajo pri zagotavljanju kakovostnega spanja težave, predvsem zaradi zvokov in svetlobe, ki nastajajo zaradi vseh potrebnih aparatur. Slab spanec podaljšuje čas zdravljenja, vpliva na samo slabšanje splošnega stanja pacienta, zato je potrebno, da pacient zadostno in kakovostno spi. Namen zaključnega dela je raziskati intervencije, ki izboljšujejo kakovost spanca pacienta v intenzivni terapiji.
Metode: Pri izdelavi zaključnega dela smo izvedli pregled literature in uporabili deskriptivno metodo dela. Zbrano literaturo smo si pridobili iz podatkovnih baz PubMed, Cinahl in Cochrane Library, jih nato pregledali in analizirali ter določili nivoje dokazov izbranim člankom. Potek iskanja smo prikazali v diagramu PRISMA.
Rezultati: V končno analizo smo vključili 15 identificiranih raziskav. Intervencije za izboljšanje spanja pri pacientu v IT lahko razdelimo na farmakološke in nefarmakološke. Farmakološke so se izvajale z uporabo različnih zdravil, npr. melatonin, propofol, dexdor. Nefarmakološke pa so vključevale uporabo ušesnih čepkov, pokrival za oči, poslušanje umirjajoče glasbe pred spanjem, uporaba aromatičnih dišav, masažo in aromaterapiji. Intervencije za izboljšanje spanca so se pokazale kot učinkovite ne le z vidika subjektivne ocene pacienta, temveč so pozitivno vplivale tudi na uravnavanje in normaliziranje vitalnih funkcij in zmanjšanje bolečine pri pacientu.
Razprava in zaključek: Z različnimi intervencijami lahko vplivamo na izboljšanje kakovosti spanca pacienta in s tem tudi izboljšamo počutje. Za najbolj učinkovito intervencijo se je izkazala farmakološka intervencija z uporabo melatonina. Menimo pa tudi, da bi lahko z nefarmakološkimi intervencijami izboljšali pacientovo kakovost spanca.
Keywords: pacient, spanje, kakovost spanca, intervencije, intenzivna terapija (IT)
Published in DKUM: 22.05.2023; Views: 93; Downloads: 39
 Full text (889,68 KB) |
2. Prostovoljsko delo v jamarski reševalni službi in njegov vpliv na zagotavljanje zmožnosti operativnega delovanjaKlemen Mihalič, 2023, undergraduate thesis Abstract: Zaključno delo obravnava vpliv prostovoljskega dela v Jamarski reševalni službi (JRS) na njeno zmožnost operativnega delovanja. V teoretičnem delu smo opisali posebnosti reševanja v jamskem okolju in predstavili zdravstvena tveganja, ki so jim podvrženi jamarski reševalci. Ugotovili smo, da Jamarska reševalna služba nima vpeljanih ustreznih programov, ki bi pripomogli k varovanju in ohranjanju zdravja ter dobrega počutja. Zaradi tega smo s pomočjo ankete med jamarskimi reševalci izvedli raziskavo o njihovi fizični dejavnosti in zdravstvenem stanju. Z anketo smo raziskali tudi vpliv službenih obveznosti na zmožnost odzivanja jamarskih reševalcev. S pomočjo geografskih informacijskih sistemov smo analizirali fizične in družbenogeografske značilnosti Slovenije, ki vplivajo na odzivni čas. Ugotovili smo, da je večina vhodov v jame dokaj blizu cestnega omrežja, vendar smo opredelili posamezna območja, ki so dokaj nedostopna. Prostovoljno delo ima zagotovo velik vpliv na hitrost odzivanja pri reševalnih intervencijah, vendar je možno čas odzivanja zmanjšati s sprejemanjem določenih ukrepov.
Keywords: Jamarska reševalna služba, prostovoljsko delo, jamarsko reševanje, operativno delovanje, reševalne intervencije.
Published in DKUM: 19.05.2023; Views: 89; Downloads: 9
Full text (3,21 MB) |
3. Spolno nasilje nad starejšimi osebami v socialno varstveni ustanoviTjaša Marin, 2023, undergraduate thesis Abstract: Uvod: Spolno nasilje nad starejšimi osebami predstavlja problematiko, o kateri se do nedavnega ni veliko govorilo. Gre za situacijo, ki pri starejših odraslih ostaja zapostavljena v raziskavah, politiki in praksi. Natančnejši podatki o razširjenosti še niso na voljo, posledično še ni oblikovan natančen pristop k njenemu preprečevanju. Namen diplomskega dela je raziskati spolno nasilje nad starejšimi osebami v socialnovarstvenih ustanovah.
Metode: V diplomskem delu smo pregledali literaturo na temo spolnega nasilja nad starejšimi osebami v socialnovarstvenih ustanovah. Literaturo smo iskali v mednarodnih podatkovnih bazah PubMed, CINAHL in Science Direct. Zastavili smo si vključitvene in izključitvene kriterije. Prikaz iskanja literature smo prikazali z diagramom PRISMA. Uporabili smo deskriptivno metodo dela.
Rezultati: Skupno številno identificiranih zadetkov je znašalo 455, od katerih smo 6 raziskav vključili v končno analizo. Raziskave poudarjajo pomen izobraževanja, ustrezne komunikacije in opazovanja kot preventivne intervencije.
Razprava in zaključek: Po pregledu literature smo razbrali, da gre za neprijetne dogodke, za katere se od medicinske sestre pričakuje vseživljenjsko učenje in s tem povezano izpopolnjevanje v preventivnih intervencijah. Le z zrelostjo, znanjem in komunikacijskimi sposobnostmi je možno konstruktivno reševati spolno nasilje.
Keywords: negovalne intervencije, preprečevanje spolnega nasilja, socialnovarstvene ustanove, starejše osebe
Published in DKUM: 15.05.2023; Views: 87; Downloads: 12
Full text (698,09 KB) |
4. Pomen zdravstveno vzgojnih intervencij pri pacientu, ki prejema antikoagulantno terapijoMateja Smolić, 2023, undergraduate thesis Abstract: Uvod: Antikoagulanti (AK) so zdravila, ki imajo pomembno vlogo pri preprečevanju nastanka krvnih strdkov, uporabljajo se za različne bolezni, motnje in stanja, ki so povezana s trombemboličnimi dogodki. AK terapija povečuje kompleksnost predpisovanja, ki zahteva podporo in usposabljanje zdravstvenih delavcev ter uporabo različnih kliničnih protokolov in načinov izobraževanja. Namen zaključnega dela je predstaviti pomen vzgojno-izobraževalnih intervencij MS za pacienta, ki prejema AK terapijo.
Metode: Uporabili smo deskriptivno oz. opisno metodo in metodo kompilacije. Literaturo, ki smo jo pridobili s pomočjo vključitvenih in izključitvenih kriterijev, smo iskali v podatkovnih bazah CINAHL, Cochrane library ter Medline, katerih celoten pregled smo prikazali s pomočjo PRISMA diagrama.
Rezultati: Izobraževalni programi morajo vsebovati standardizirane, jasno opredeljene vsebine, ki se osredotočajo na vrzeli v znanju in so pomembne za varno uporabo AK terapije. Izobraževanje pacientov, ki ga izvajajo MS na podlagi video predstavitve, brošure in vprašalnika, je praktično dosegljivo in trajno izboljšuje razumevanje varnostnih vidikov zdravljenja, kar dokazuje, da bi takšne oblike izobraževanja bilo treba uvesti v rutinsko prakso.
Razprava in zaključek: MS ima pomembno vlogo pri obravnavi pacienta, ki prejema AK terapijo, kajti brez ustreznega izobraževanja obstajajo možnosti zapletov, ki lahko vodijo v smrt. Ob ustreznem izobraževanju pacientov lahko dosežemo pozitivne rezultate, pomembno je, da se zavedamo, da MS ne le poučuje, temveč pripravlja pacienta na spremenjen način življenja.
Keywords: antikoagulant, AK terapija, pacient, zdravstveno vzgojne intervencije
Published in DKUM: 27.03.2023; Views: 258; Downloads: 97
Full text (1,04 MB) |
5. Učinkovitost intervencij pri preprečevanju ventilatorsko povzročenih pljučnic pri intubiranih pacientihAlen Pernek, 2023, undergraduate thesis Abstract: Uvod: Ventilatorsko povzročene pljučnice (VAP) so definirane kot pljučnice, kise razvijejo pri pacientih, ki so mehansko ventilirani vsaj 48 ur. VAP lahko povzroči vrsto drugih zapletov in posledično podaljša bivanje v bolnišnici, kar vpliva tudi na višje stroške oskrbe. Zato je pomembno, da VAP preprečujemo z različnimi intervencijami. Namen zaključnega dela je opisati učinkovitost intervencij pri preprečevanju VAP pri intubiranih pacientih.Metode: Izvedli smo sistematični pregled in pregledali znanstveno literaturo v podatkovnih bazah PubMed, CIHNAL in Web of Science. Vključili smo raziskave, ki so opisovale učinkovitost intervencij za preprečevanju VAP. Izvedli smo analizo in sintezo vključenih raziskav.Rezultati: V končni pregled smo vključili deset člankov, ki so ustrezali izbranim kriterijem. Ugotovili smo, da je intervencij, ki učinkovito preprečujejo VAP, veliko, vendar lahko le nekatere uvrstimo med zelo učinkovite. Zelo učinkovite so: ustna nega z antiseptikom, subglotična aspiracija, dvig vzglavja postelje pacienta od 30 stopinj do 45 stopinj ali višje, preverjanje napihnjenosti cuffa vsakih osem ur in izobraženost kadra.Razprava in zaključek: VAP še vedno ostaja eden od pogostih zapletov pri mehansko ventiliranih pacientih. Učinkovitost intervencij za preprečevanje VAP je težko izmeriti, vendar ugotovitve kažejo, da so intervencije, ki preprečujejo VAP (ustna nega z antispetikom, dvig vzglavja do 45 stopinj ali višje, subglotična aspiracija, primerna napihnjenost cuffa in ustrezna usposobljenost kadra) učinkovite tako posamezno kot v kombinaciji.
Keywords: učinkovitost, intervencije, preprečevanje, VAP, intubirani
Published in DKUM: 27.03.2023; Views: 214; Downloads: 79
Full text (977,10 KB) |
6. Intervencije za preprečevanje ran in razjed v ustni votlini intubiranega bolnikaJasna Hren, 2023, undergraduate thesis Abstract: Uvod: Intubiran bolnik je popolnoma odvisen od pomoči zdravstvenega osebja pri izvajanju postopkov in posegov zdravstvene nege. Izvajanje ustne nege pri intubiranih bolnikih je oteženo zaradi vstavljenega endotrahealnega tubusa. Namen zaključnega dela je predstaviti intervencije za preprečevanje ran in razjed v ustni votlini intubiranega bolnika.
Metode: Za izdelavo zaključnega dela smo izvedli pregled literature. Uporabljeni so bili članki, ki se nanašajo na temo intervencij za preprečevanje ran in razjed v ustni votlini intubiranega bolnika. Literaturo smo iskali v mednarodnih podatkovnih bazah: PubMed, Cinahl, Sage ter Taylor and Francis Online. V analizi zbranih podatkov smo prikazali vrsto raziskave, vzorec in intervencijo. Intervencije smo identificirali s pomočjo sinteze podatkov; izvedli smo tematsko analizo.
Rezultati: V končni pregled smo vključili 9 člankov, ki so ustrezali temi diplomskega dela. Rezultati so pokazali, da bi bilo poleg ugotovljenih intervencij potrebno znanje izvajalcev zdravstvene nege nadgraditi ter narediti individualen načrt za vsega bolnika posebej. Intervencije, ki bi pripomogle k preprečevanju ran in razjed, so redna in večkrat dnevno izvedena ustna nega, uporaba mazil, prekuhane vode, pravilna uporaba pripomočkov za fiksiranje tubusa, kontrola nad uporabo vazopresorjev ter kontroliranje albuminov v krvi.
Razprava in sklep: Z intervencijami, ki preprečujejo rane in razjede v ustni votlini, lahko zmanjšamo možnost dodatnih okužb pri oslabelih bolnikih in stroške zdravljenja ter dosežemo boljše počutje bolnika.
Keywords: Ustna votlina, intubiran bolnik, rane in razjede, intervencije.
Published in DKUM: 17.03.2023; Views: 237; Downloads: 69
Full text (1,23 MB) |
7. Percepcija psihologov o poklicni identiteti : magistrsko deloPetra Vincetič, 2022, master's thesis Abstract: Tekom dveh študij smo raziskali poklicno identiteto psihologov. Poklicna identiteta zajema samozaznane značilnosti, relevantne za poklic osebe. V prvi študiji, ki je bila replikacija, smo preučili, katere cilje so psihologi zaznavali kot izključne za psihološke intervencije, katere naloge so dojemali kot izključno psihološke ter katere naloge so videli kot deljene z drugimi strokovnjaki. To smo storili na podlagi vsebinske analize odgovorov 71 udeležencev na tri odprta vprašanja. Najpogosteje navedeni cilji so bili promocija spremembe, promocija blagostanja, izboljšanje posameznika, psihološko znanje, podpora posameznika, razrešitev stiske, razumevanje posameznika in medosebni odnosi. Najpogosteje navedene psihološke naloge so bile psihološka diagnostika, psihološko testiranje, psihološko svetovanje, psihoterapija in svetovanje. Kljub temu da navedeni cilji in naloge niso bili nujno edinstveno psihološki, smo jih interpretirali kot pomembne za psihologe in njihovo poklicno identiteto. V drugi študiji smo razvili nov Vprašalnik poklicne identitete psihologov. Vprašalnik je vseboval štiri dimenzije; Globalno identiteto, Kompetentnost, Pripadnost skupini psihologov in Edinstvenost. Na vzorcu 236 psihologov smo preverili psihometrične značilnosti vprašalnika. Končna faktorska struktura vprašalnika z 21 postavkami je bila jasna in je pojasnila pribl. 43 % variance. Vprašalnik je bil v celoti zanesljiv pri Cronbachovem α = ,86. Posamezne dimenzije so bile od nizko zanesljive pri Cronbachovem α = ,67 do visoko zanesljive pri Cronbachovem α = ,81. Preverili smo tudi povezanost med poklicno identiteto ter delovnim zadovoljstvom, ki sta se izkazala kot pomembno zmerno pozitivno povezana. Psihologi so v splošnem samoporočali močno poklicno identiteto ter visoko delovno zadovoljstvo.
Keywords: cilji psihološke intervencije, psihološke naloge, poklicna identiteta, delovno zadovoljstvo
Published in DKUM: 03.06.2022; Views: 369; Downloads: 49
Full text (1,99 MB) |
8. Zgodnje prepoznavanje pooperativnega delirija pri bolnikih po operaciji na odprtem srcuMarjana Grager, 2022, undergraduate thesis Abstract: Uvod: Pooperativni delirij je nespecifični organski možganski sindrom, ki se kaže v motnjah zavesti, pozornosti, zaznavanja, mišljenja, čustvovanja in spominjanja. Po operaciji na srcu se lahko razvije v nekaj urah pa do nekaj dni po operaciji. Pri bolnikih se pooperativni delirij po operaciji srca pojavlja med 5 % in 55 %. Namen zaključnega dela je bil izpostaviti pomen zgodnjega prepoznavanja delirija pri bolnikih po operaciji na odprtem srcu.
Raziskovalne metode: Opravili smo sistematični pregled in analizo znanstvene in strokovne literature. Literaturo smo s pomočjo vključitvenih in izključitvenih kriterijev, ki smo jih oblikovali iz raziskovalnega vprašanja, iskali v podatkovnih bazah MEDLINE, CINAHL IN SAGE. Potek iskanja je prikazan s pomočjo PRISMA diagrama.
Rezultati: V končni pregled smo vključili 8 člankov. Najpogostejše intervencije za zgodnje prepoznavanje pooperativnega delirija so izobraževanje medicinskih sester in pacientov, opazovanje in ocenitev bolnikov po lestvicah za zgodnje prepoznavanje delirija, vključitev družinskih negovalcev, obvladovanje bolečine, izboljšanje kvalitete spanja, normaliziranje elektrolitov in vnos tekočin ter orientacija bolnikov.
Razprava in sklep: Za preprečevanje pooperativnega delirija po operaciji na odprtem srcu so intervencije medicinskih sester za zgodnje prepoznavanje znakov delirija učinkovite. Z razvojem pooperativnega delirija se poveča tveganje za različne zaplete in smrt, podaljša se čas zdravljenja, višji so finančni stroški, zato je izjemno pomembno, da se o prepoznavanju pooperativnega delirija medicinske sestre dodatno izobrazi o dejavnikih tveganja, znakih, uporabi ocenjevalnih lestvic in intervencijah za medicinske sestre, ki se vsakodnevno srečujejo s pooperativnim delirijem po operaciji srca.
Keywords: pooperativni delirij, operacija srca, intervencije, medicinske sestre
Published in DKUM: 26.05.2022; Views: 443; Downloads: 131
Full text (1,01 MB) |
9. Intervencije medicinskih sester za preprečevanje pooperativnega delirijaDavid Krel, 2021, undergraduate thesis Abstract: Uvod: Pooperativni delirij predstavlja akutno disfunkcijo možganov v pooperativnem obdobju. Pooperativni delirij je zelo pogost, pojavlja se pri 10‒60 % pacientov, odvisno od vrste operacije. Namen zaključnega dela je bil izpostaviti najpogostejše intervencije medicinskih sester za preprečevanje pooperativnega delirija.
Raziskovalne metode: Izvedli smo integrativni pregled znanstvene literature. Literaturo smo glede na vključitvene in izključitvene kriterije, ki smo jih oblikovali iz raziskovalnega vprašanja, iskali v podatkovnih bazah MEDLINE, CINAHL, SAGE in Wiley Online Library. Potek iskanja je prikazan s pomočjo PRISMA diagrama, izvedli smo vsebinsko analizo.
Rezultati: V končni pregled smo vključili deset člankov. V sintezi dokazov smo rezultate razdelili v dve podkategoriji: predoperativne in pooperativne intervencije. Najpogostejše intervencije so zgodnja mobilizacija, izobraževanje pacientov, obvladovanje bolečine, zagotavljanje varnega okolja, izboljšanje kvalitete spanja, izogibanje senzoričnih motenj, dodatno izobraževanje medicinskih sester, pomoč in svetovanje pri prehranjevanju, normaliziranje elektrolitov in vnosa tekočin, preprečevanje obstipacije in nepotrebne katetrizacije.
Razprava in sklep: Intervencije medicinskih sester za preprečevanje pooperativnega delirija so učinkovite pri zmanjševanju pojavnosti delirija. Zapleti povezani s pooperativnim delirijem predstavljajo finančni problem in višje tveganje za umrljivost, zato je pomembno, da se za preprečevanje pooperativnega delirija dodatno izobrazi medinske sestre o simptomih, dejavnikih tveganja, uporabi ocenjevalnih lestvic ter intervencijah medicinskih sester, ki se s pooperativnim delirijem srečujejo vsak dan.
Keywords: pooperativni delirij, preprečevanje, intervencije, medicinske sestre
Published in DKUM: 05.05.2021; Views: 702; Downloads: 225
Full text (730,42 KB) |
10. Intervencije za zmanjševanje posttravmatske stresne motnje po zdravljenju na enoti intenzivne terapijeClarisa Kuzma, 2020, undergraduate thesis Abstract: Izhodišča: Kritično bolni pacienti se po odpustu iz enote intenzivne terapije srečujejo s številnimi spremembami kognitivnih in psiholoških funkcij. Po izpostavljeni travmi pacienti lahko razvijejo posttravmatski stresni sindrom, ki slabi njihovo kakovost življenja. Z izvajanjem zgodnje rehabilitacije in multidisciplinarnim pristopom lahko izboljšamo kakovost življenja pacientov po odpustu in preprečimo ali obvladamo razvoj posttravmatskega stresnega sindroma. Namen diplomskega dela je predstaviti intervencije v enoti intenzivne terapije, ki pripomorejo k manjši pojavnosti posttravmatskega stresnega sindroma.
Raziskovalne metode: V diplomskem delu smo uporabili metodo pregleda, analize in sinteze domače in strokovne literature. Uporabili smo deskriptivno metodo s pregledom naslednjih podatkovnih baz: PubMed, SageJournal, ScienceDirect. S PRISMA diagramom smo prikazali iskalno strategijo.
Rezultati: S preprostimi intervencijami v času zdravljenja lahko pospešimo okrevanje pacienta in preprečimo razvoj posttravmatskega stresnega sindroma. Ugotavljamo, da intervencije vključujejo uporabo dnevnika, nadzor nad globino sedacije, psihoedukacijo in zgodnjo mobilizacijo. Potrebne so nadaljnje raziskave, ki bi natančneje opredelile vpliv posameznih intervencij na izboljšanje okrevanja in specifične dejavnike, ki vodijo v razvoj posttravmatskega stresnega sindroma.
Diskusija in zaključek: Dokazana je učinkovitost določenih intervencij, kot so uporaba dnevnika v času zdravljenja, zgodnja mobilizacija, nadzor nad globino sedacije z vsakodnevnimi prekinitvami, vključenost družinskih članov in obvladovanje razvoja delirija.
Keywords: posttravmatski stresni sindrom, enota intenzivne terapije, medicinska sestra, intervencije, psihoedukacija, farmakoterapija
Published in DKUM: 07.10.2020; Views: 912; Downloads: 106
Full text (1,07 MB) |
