1. Intertekstualne in intervizualne navezave v delu Ele Peroci in Marlenke Stupica Pravljice žive v velikem starem mestuDragica Haramija, Janja Batič, 2023, original scientific article Abstract: V prispevku je predstavljena manj znana slikanica Ele Peroci in Marlenke Stupica Pravljice žive v veli-kem starem mestu. Najprej je bila opravljena multimodalna analiza izbrane slikanice, nato komparacija treh izdaj: Pravljice žive v velikem starem mestu iz leta 2022 kot izhodišče in primerjava s samostojno izdajo iz leta 1969, nato primerjava s prvo izdajo 1966, ki ima drugačen naslov, Čebelice, zato je ne-posredna povezava zabrisana. Analiza izvirnega besedila Ele Peroci Čebelice (1966) razkrije, da gre za 100. slikanico v zbirki Čebelca.Metoda komparacije pokaže intertekstualne in intervizualne navezave na 16 slikanic, ki so pred letom 1966 izšle v zbirki Čebelica, hkrati pa se izpostavi pomembnost pozna-vanja kanonskih besedil in ilustracij za razumevanje obravnavane slikanice.
Keywords: slikanice, intertekstualnost, intervizualnost
Published in DKUM: 12.04.2024; Views: 179; Downloads: 22
 Full text (2,22 MB)
This document has many files! More... |
2. Krležine nepokretne i pokretne slikeIstván Lukács, 2023, scientific monograph Abstract: V znanstveni monografiji budimpeškega kroatista in slovenista prof. dr. Istvána Lukácsa Krleževe negibljive in gibljive slike je predvsem iz madžarskega kulturnega in književnega primerjalnega zornega kota predstavljena problematika intertekstualnosti in intermedialnosti v ustvarjalnosti klasika hrvaške književnosti Miroslava Krleže. V prvem delu monografije prek analize konkretnih besedil (pesmi, roman Zastave) predstavlja problematiko recepcije Adyjeve lirike in madžarske slikarske produkcije (Dezső Orbán) na začetku XX. stoletja, v drugem obširnejšem delu pa Krležev odnos do filma. Avtorjeva teza je, da je nov optični medij (film) na začetku XX. stoletja igral pomembno vlogo pri nastajanju njegovih zgodnjih dramskih besedil (Legende). Gre za dela, ki so nastala v pisateljevi zgodnji mladosti, neposredno po vrnitvi iz Budimpešte, kjer se je šolal na vojaški akademiji, zato avtor upravičeno domneva in to v monografiji tudi dokaže, da se je Krleža najverjetneje že takrat seznanil z nemim filmom in madžarskimi teoretičnimi deli o filmu. O Krleževih „tonfilmskih imaginacijah” so pisali že prej, vendar brez natančnejše strokovne elaboracije celotne problematike. Prvi strokovnjak, ki je v svojem obširnem eseju o Krleževih zgodnjih dramskih besedilih omenil možnost aplikacije filmske tehnike pri odrski postavitvi, je bil ravnatelj zagrebške Drame Josip Bach, ki je sicer odklonil uprizoritev vseh Krleževih dram. Bachova lucidna ugotovitev je za avtorja monografije bila pravo izhodišče za analizo Krleževih Legend, vendar ne z vidika možne gledališke inscenacije, ampak morebitne filmske inspiracije tako pri določenih temah (Jezus, Saloma, Krištof Kolumb) kot pri aplikaciji kinopoetike, še zlasti pri netipičnih didaskalijah. Zadnja desetletja avtorji v sodobni literarni teoriji o intermedialnosti pogosto tematizirajo povezave med literarnim besedilom in filmom, analizirajo filmske adaptacije znanih književnih del ter pišejo o filmičnosti, kinostilu in kinopoetiki konkretnih literarnih del. Po avtorjevih ugotovitvah vse te stilne elemente najdemo tudi v Krleževih zgodnjih delih (Legende, simfonije), vendar je „filmski jezik” tako izrazito prisoten, da tudi strukturalno zaznamuje ta dela. Avtor monografije prav zaradi zaznamovalne moči teh elementov Krleževe določene didaskalije in scenske rešitve imenuje kinotekst. Ta literarnoteoretski pojem je inovacija, ki se nanaša na določene dele konkretnega književnega besedila, in je pravzaprav popolnoma adekvaten filmskemu kadru. To pomeni, da so nekateri segmenti v Krleževem literarnem besedilu pravi filmski kader in tako tudi funkcionirajo. Gre za nenavaden paradoks, saj je književnost besedna umetnost, film pa vizualna.
Keywords: Miroslav Krleža, intertekstualnost, intermedialnost, madžarska kultura, film, kinotekst
Published in DKUM: 02.03.2023; Views: 614; Downloads: 82
Full text (14,15 MB)
This document has many files! More... |
3. Razvijanje zmožnosti zaznavanja intertekstualnih signalov na primeru filma Shrek 2Anja Kuhar, 2020, master's thesis Abstract: Pravljice so zaradi svojega psihološkega učinka in čarobnosti nepogrešljiv del otroštva in nas spremljajo še dolgo potem, ko odrastemo. Priljubljene so pri avtorjih, ki elemente znanih pravljic pogosto vpletajo v nove tekste, čemur pravimo intertekstualnost. Gre za širjenje pomena teksta z vpletanjem signalov, ki nas vodijo do predhodnih tekstov in ustvarjajo pomensko polje besedila. Da bi bil bralec zmožen zaznati čim večje število signalov in s tem tekst bolje razumeti, mora poznati čim več predhodnih tekstov, ki so v brani tekst vpeti. Primer intertekstualne bogatosti je animirani film Shrek 2, v katerega so ustvarjalci vtkali elemente vsem znanih pravljic. Osrednje zanimanje v magistrskem delu je bilo namenjeno zmožnosti prepoznavanja intertekstualnih signalov v filmu Shrek 2 učencev prvega in petega razreda ter vzrok poznavanja pravljice pri učencih. Po ogledu filma smo s pomočjo nestandardiziranega intervjuja pridobili odgovore učencev, ki so pokazali, da so v prepoznavanju signalov v filmu Shrek 2 uspešnejši starejši učenci. Ti so v povprečju prepoznali večje število intertekstualnih signalov in so zaznali tudi manj očitne intertekstualne signale. Pri ugotavljanju vzroka poznavanja pravljice se je izkazalo, da bolj kot šolski pravljiški kurikulum na poznavanje pravljice vpliva medijska inkulturacija (branje pravljic, ogled risank, lutkovnih predstav … zunaj šole). Pravljice torej predstavljajo pomemben del otroštva, otroci pa so intertekstualno bogati, zato pravljice, ki jih poznajo, dobro prepoznavajo v drugih tekstih.
Keywords: intertekstualnost, pravljice, Grimmove pravljice, film, branje filma, saga Shrek
Published in DKUM: 14.09.2020; Views: 1165; Downloads: 125
Full text (1,57 MB) |
4. |
5. Intertekstualnost literature v tekstih Billya WoodsaJožef Kolarič, 2017, master's thesis Abstract: Magistrsko delo preučuje, na kakšen način je literatura vpeljana v rap besedila, kako sta intertekstualnost in aluzija glavni stilistični tehniki integracije literature v rap besedila. Magistrsko delo je razdeljeno na teoretični in empirični del. Prvi del teoretičnega dela razloži sledeče koncepte: žanr, aluzija, tekst in intertekstualnost. V drugem delu teoretičnega je predstavljen postkolonializem v povezavi s štirimi glavnimi koncepti: imperializem, kolonializem, postkolonializem in neokolonializem. Rap kot žanr je postavljen v kontekst povezave z afro-ameriško izkušnjo v Združenih državah Amerike in je neposredno povezan z odnosi med rasami, gibanjem za državljanske pravice in suženjstvom. Zgodnji razvoj rapa je postavljen v zgodovinski kontekst, predstavljene so najpogostejše retorične figure. Empirični del magistrskega dela prinaša zgodovinski pregled integracije literature v rap in analizo besedil Billya Woodsa. Besedila so preučena s treh vidikov. Prva dva se nanašata na intertekstualnost, uporabljeno za prikaz odnosov med rasami, in postkolonializem v besedilih Billya Woodsa. Tretji vidik se nanaša na prilagoditev sloga pisanja Danilla Kharmsa in Flannery O'Connor, prilagojenega rapu v besedilih Billya Woodsa. Zadnji del magistrskega dela se nanaša na vpliv pisateljev na določene raperje. Dodatek magistrskega dela vsebuje pogovor z Billyem Woodsom, izveden za dotično magistrsko delo.
Keywords: Billy Woods, aluzija, intertekstualnost, rap, hip hop, postkolonializem, razmerja med rasami, Daniil Kharms, Flannery O'Connor
Published in DKUM: 06.10.2017; Views: 2042; Downloads: 262
Full text (894,76 KB) |
6. Literatura - kultura - (kon)tekstJutka Rudaš, 2009, original scientific article Abstract: Razprava razgrinja poglavitne (kon)tekste, v katerih je Esterházy artikuliral nove modele resničnosti in literature, tiste umetnostno-estetske premike, ki so kritično spodkopali tradicionalna pojmovanja resnice. Prikaže resnično prelomne razsežnosti intertekstualnosti, v katero je ujet vsak tekst, kjer je meja med znotraj- in zunajtekstualnim zabrisana, branje pa docela pretkano s citati, referencami, z različnimi kulturnimi govoricami, družbeno-kulturnimi kodi. Podrobneje želim prikazati to zapleteno mrežo prelomov in prehodov v konstrukciji Esterhaázyjevih del, predvsem v Harmoniji caelestis.
Keywords: madžarska književnost, postmodernizem, intertekstualnost, ferencialnost, kulturna koda
Published in DKUM: 29.05.2017; Views: 1288; Downloads: 372
Full text (235,45 KB)
This document has many files! More... |
7. POSTMODERNISTIČNI POSTOPKI V IZBRANIH DELIH PAULA AUSTERJATadej Vrbnjak, 2016, undergraduate thesis Abstract: V diplomskem delu sem se ukvarjal s postmodernističnimi postopki v izbranih delih ameriškega pisatelja Paula Austerja, in sicer v tistih, ki so prevedeni v slovenščino. Postmodernizem je literarno obdobje, ki se je razvilo po letu 1960 in je trajalo nekje do 90ih let prejšnjega stoletja. Značilni postopki, ki jih uporabljajo postmodernistični pisci, so metafikcija, intertekstualnost, fabulacija, mešanje visoke in nizke literature. Ti postopki so obstajali že pred postmodernizmom, vendar so v postmodernističnih tekstih uporabljeni na način, da opozarjajo na odsotnost kakršnekoli resnice. Paul Auster spada med velika imena ameriškega postmodernizma predvsem zaradi svoje prve knjige, Newyorške trilogije. Sestavljajo jo tri novele, ki so variacije detektivskih zgodb. V njih se Auster poigrava z žanrom detektivske zgodbe in za to uporablja prej naštete postmodernistične postopke. Postmodernistični elementi se pojavljajo tudi v njegovih drugih romanih, a ne več v tolikšni meri kot v Newyorški trilogiji. Še posebej je ta odmik od postmodernizma viden v romanu Brooklynske norosti.
Keywords: Paul Auster, postmodernizem, metafikcija, intertekstualnost.
Published in DKUM: 09.08.2016; Views: 1643; Downloads: 176
Full text (967,71 KB) |
8. |
