| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 2 / 2
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
NEDOLOČEN SPOL OTROKA - PRIKAZ NEMŠKE IN AVSTRALSKE PRAVNE UREDITVE
Sandra Zadravec, 2016, undergraduate thesis

Abstract: V diplomski nalogi je obravnavana tematika nedoločenega spola otroka, ki je izziv spolni dihotomiji družbe, kjer priznavajo le moški in ženski spol. To, da družbe priznavajo le dva spola, ne pomeni, da druge oblike spola ne obstajajo, kar potrjujejo tudi biomedicinske raziskave. Že takoj ob rojstvu ali tudi pred, nas ljudje začnejo umeščati v sisteme, dodeljevati vloge ter pripisovati značilnosti glede na spol. V skladu z našim spolom nam potem izberejo tudi ime ter uskladijo njihov pristop ter obnašanje. V primeru, da se rodi interspolen otrok, je prisotna zmeda. Otroci in sprva predvsem starši se s tem stežka soočajo, saj svet o tem ni veliko poučen. Medicina to stanje dojema kot patologijo, kot motnjo v razvoju spola, zato zdravstveno osebje kolikor hitro je mogoče, potem poskuša ''normalizirati'' stanje posameznika, da se ohrani predpostavka o obstoju dveh spolov. Izziv spolni dihotomiji so tudi transseksualci, ki so prav tako zajeti v diplomski nalogi. Po mnenju strokovnjakov, gre v tem primeru za motnjo spolne identitete. Transseksualna oseba zavrača svoj biološki spol ter si želi, da bi bila nasprotnega spola. Tako interseksualci kot transseksualci so dokaz, da je spolni binarizem družbeni dogovor kulture, ki z neodobravanjem, usmerjanjem vsakršnih odstopanj ali kakšnim drugim načinom poskuša ohraniti spolno dihotomijo. Z zavedanjem in ozaveščanjem slednjega, so nekatere države postale bolj odprte ter že pravno priznavajo nedoločen spol otroka (Nemčija) oziroma oznako X (Avstralija), v kolikor se oseba identificira drugače kot s spolom, ki ji je bil pripisan ob rojstvu ali še kot dojenčku ali pa z družbenim spolom, ki ni ne moški ne ženska.
Keywords: biološki spol, družbeni spol, interseksualnost, transseksualnost, spolna dihotomija, binarni sistem, tretji spol
Published: 09.03.2017; Views: 1008; Downloads: 135
.pdf Full text (1,29 MB)

2.
V OZADJU SPOLNEGA DIMORFIZMA: TRETJI SPOL KOT DRUŽBENO-KULTURNI KONSTRUKT
Arjana Savarin, 2016, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu z naslovom V ozadju spolnega dimorfizma: tretji spol kot družbeno-kulturni konstrukt je opisana totalnost spolnega fenomena, ki je obravnavan v okviru različnih kulturnih svetov oz. z vidika medkulturne variabilnosti tega fenomena. Temeljni namen diplomskega dela je preseči absolutnost in samoumevnost vedno znova prikazanega binarnega vzorca spola oz. spolnega dimorfizma, ki se v kontekstu zahodne kulturne miselnosti vedno znova poudarja. V zahodnih kulturah se kot »normalna« in »naravna« priznavata le moška in ženska spolna kategorija. V nature-nurture razpravi smo s tem namenom prikazali pomen vpliva kulturnih determinant na spolne razlike in njihovo medkulturno variabilnost. Opredelili smo dojemanje in strukturiranje spola v okviru dualistične spolne norme, kot njeno protiutež pa smo v medkulturni primerjavi raziskali različne kulturne skupine (ljudstva), ki v okviru svoje spolne konstrukcije priznavajo sistem multiplih spolnih kategorij. Proučevali smo različne in specifične spolne fenomene, ki so splošno priznane kategorije spolnega sistema, kot so: berdaches v ameriških indijanskih družbah, fa'afafine na Samoi, zaprisežene device na jugovzhodnem Balkanu, bissuje na J. Sulavesiju (Indonezija), muxe v Mehiki in hidžre v Indiji in Pakistanu. Navedeni primeri pričajo o različnem dojemanju in strukturiranju koncepta spola ter s tem povezane spolne identitete in spolnih vlog glede na različna kulturna okolja in kulturno pogojeno socializacijo. Ravno zaradi pomena primarne socializacije pri strukturiranju spola smo raziskali njen pomen pri sprejemanju in oblikovanju spolne identitete z vidika psihoanalitične teorije, teorije socialnega učenja in razvojno kognitivne teorije. V okviru socializacije smo se dotaknili tudi pojava fluidnosti in netradicionalnosti spolnih identitet, ki se vsaj navidezno dopuščajo v okviru zahodnih postmodernih družb. S tem namenom smo opisali pojav interseksualnosti, transseksualnosti, homoseksualnosti in metroseksualnosti ter nazorno prikazali, zakaj se kljub pojavnosti teh različnih spolnih identitet še vedno vztraja pri tradicionalni spolni dihotomiji in heteroseksualni spolni usmeritvi. Kategorijo spola in njeno dojemanje, konstruiranje in razlaganje smo prikazali kot medkulturno variabilni pojav. Tako kot v sklopu naše kulture obstajata dve uradno priznani spolni kategoriji lahko z isto mero verodostojnosti v drugih kulturah priznavajo še tretjo, četrto ali peto spolno kategorijo. Ljudje gledamo vsak kulturni svet skozi očala svoje kulture ter ga tako tudi razumemo in interpretiramo, kar pa še ne pomeni, da je to edina pravilna izbira oz. možnost. To je le naš vidik, obstaja pa jih vsaj toliko, kot je na svetu različnih kultur.
Keywords: spol, biološki spol, družbeni spol, seksualnost, spolne razlike (nature-nurture razprava), spolna identiteta, spolne vloge, spolni stereotipi, družbeno-kulturna konstrukcija spola, spolni dimorfizem, tretji spol, multiple spolne kategorije, medkulturna primerjava, socializacija, psihoanalitične teorije, teorije socialnega učenja, kognitivna razvojna teorija, sprememba spola, interseksualnost, transseksualnost, homoseksualnost, metroseksualnost, matriarhat, prisilna heteroseksualnost, Ojdipov kompleks.
Published: 29.08.2016; Views: 1422; Downloads: 294
.pdf Full text (3,23 MB)

Search done in 0.05 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica