| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 21
First pagePrevious page123Next pageLast page
1.
Vidiki nezavednega v nadrealizmu in moji lastni ustvarjalni praksi
Tina Gregorec, 2021, master's thesis

Abstract: Magistrsko delo z naslovom Vidiki nezavednega v nadrealizmu in moji lastni ustvarjalni praksi sestavljata teoretični in praktični del. V teoretičnem delu sem raziskala prepletanje idej nadrealističnega gibanja z dognanji psihoanalize, ki se je z novimi spoznanji Sigmunda Freuda pojavila ravno v tistem času in pri članih gibanja vzbudila veliko zanimanja. Freudova teorija nezavednega ni vplivala le na drugačno vizijo umetnikov, temveč je ključno vplivala tudi na njihov ustvarjalni proces ter samo vsebino del. Z uporabo različnih metod in tehnik so se nadrealisti skušali približati lastnemu nezavednemu svetu, spoznanja pa so izrazili v svoji umetniški produkciji. Psihoanalitik Jacques Lacan je Freudovo teorijo nezavednega natančno preučil in nadgradil: med drugim je prišel do pomembnega spoznanja, da je nezavedno strukturirano kot govorica. V praktičnem delu magistrskega dela sem se osredotočila na raziskovanje vidikov nezavednega v lastnem ustvarjalnem delu. Poslužila sem se abstraktne tehnike, ki sem ji dodajala elemente s pomočjo kolaža, saj mi je ta omogočil izdelavo likovnega dela, pri katerem je razum v najmanjši meri narekoval snovanje končne podobe.
Keywords: Nadrealizem, psihoanaliza, sanje, nezavedno, interpretacija, likovna umetnost
Published: 12.02.2021; Views: 128; Downloads: 33
.pdf Full text (2,02 MB)

2.
SPODBUJANJE LITERARNOESTETSKEGA DOŽIVETJA Z INTERPRETATIVNIM PRIPOVEDOVANJEM PROZE - STORYTELLINGOM
Rok Kravanja, 2009, undergraduate thesis

Abstract: Diplomska naloga se ukvarja z interpretativnim pripovedovanjem proze, kar lahko z eno (angleško) besedo imenujemo storytelling. Naloga si za osrednji problem postavi literarnoestetsko nespodbudno okolje ter ugotavlja njegov (predvsem neugoden) vpliv na otroka. Nespodbudno okolje primerja z literarnoestetsko spodbudnim in dokazuje njegove prednosti. Izpostavlja vlogo učitelja, ki kot pomemben del otrokove vzgoje lahko s svojim načinom poučevanja kompenzira negativne učinke literarnoestetsko nespodbudnega okolja. Kot eno izmed možnosti navaja poseben način pripovedovanja literarnega besedila — storytelling — in vidi rešitev v njegovi pogostejši aplikaciji pri učni uri mladinske književnosti. Predpostavi, da učitelji z interpretativnim pripovedovanje proze — storytellingom pri učencih dosegajo višje cilje književne vzgoje, saj način podajanja zgodbe vpliva na sposobnost pomnjenja večjega števila informacij ter olajšuje razumevanje zgodbe. Velik del diplomske naloge sloni na empiričnem proučevanju Warda Williama Smitha, ki je v okviru svoje doktorske študije raziskoval vplive različnih načinov podajanja zgodbe na četrtošolcih z različnimi načini procesiranja informacij. Njegovo delo tako empirično podpira to teoretično nalogo, zasleduje vplive storytellinga in hkrati izpostavlja potrebo po nadaljnjem proučevanju tovrstnega načina podajanja zgodb. V zadnjem delu diplomska naloga ponuja nekaj napotkov in smernic, kako se naj učitelj pripravi na takšen način pripovedovanja, ter snuje model učiteljeve priprave na interpretativno pripovedovanje proze — storytelling.
Keywords: storytelling, interpretativno pripovedovanje, literarnoestetsko spodbudno okolje, literarnoestetsko nespodbudno okolje, interpretacija literarnega besedila, mladinska književnost, interpretacija proze
Published: 16.12.2020; Views: 163; Downloads: 14
.pdf Full text (544,03 KB)

3.
Turizem opazovanja prostoživečih živali na Notranjskem
Anja Šumrada, 2020, undergraduate thesis

Abstract: Turizem prostoživečih živali vključuje različne dejavnosti, kot so opazovanje, fotografiranje, sprehajalni safariji, potapljanje na koralnih grebenih in tako naprej. Na Notranjskem je največ ponudbe za organizirano opazovanje medveda. Nekateri ponudniki ponujajo zgolj opazovanje z opazovalnice, nekateri pa imajo tudi daljša doživetja za obiskovalce. Interpretacija je izobraževalna dejavnost, ki se uporablja v krajih, katere obiskovalci obiščejo in je pomembna za izboljšanje izkušnje obiskovalcev. Obstajajo vsaj trije osrednji tipi interpretacije (koncept znanja, koncept odgovornosti in čustvena vsebina) in opazovanje brez interpretacije. Odgovor na vprašanje o tem, kakšne načine interpretacije uporabljajo ponudniki turizma opazovanja prostoživečih živali na Notranjskem je pomembno, ker želimo izvedeti kateri tip interpretacije je najučinkovitejši, saj želimo, da obiskovalci odnesejo čim več znanja ter začnejo spoštovati naravo. Z raziskavo smo želeli ugotoviti, ali ponudniki svojim obiskovalcem ponujajo katerega od tipov interpretacije. Z analizo transkriptov smo ugotovili, da ponudniki uporabljajo interpretacijo s konceptom znanja in s čustveno vsebino, vsak obiskovalec pa je obravnavan individualno, zato se način interpretacije spreminja glede na zanimanje obiskovalcev.
Keywords: interpretacija, turizem v naravi, eko turizem, opazovanje prostoživečih živali, opazovanje z udeležbo
Published: 19.11.2020; Views: 187; Downloads: 58
.pdf Full text (1,08 MB)

4.
Zgodbarjenje kot priložnost za boljše poznavanje zgodovine
Alenka Valentinc, 2020, master's thesis

Abstract: Kulturni turizem predstavlja vedno pomembnejšo vejo turizma, obisk krajev, bogatih s kulturo, ustvarja občudovanje, nacionalni ponos in ponovno odkritje dosežkov naših prednikov. Namen turističnih aktivnosti v povezavi s kulturnim turizmom je učenje, odkrivanje novega in spoznavanje oprijemljivih in neoprijemljivih kulturnih znamenitosti. Za nadaljevanje trenda rasti kulturnega turizma je turistu treba ponuditi nekaj edinstvenega in drugačnega, kar med drugim lahko dosežemo tudi s tem, da proizvodu damo zgodbo. V magistrski nalogi smo se osredotočili na zgodbarjenje kot uspešno obliko interpretacije kulturne dediščine v muzeju, katerega osnovno poslanstvo je izobraževanje o zgodovini in širjenje zavedanja o pomembnosti kulturne ali naravne dediščine. Posebno pozornost smo namenili stopnji pomnjenja pridobljenih informacij ter dejavnikom, ki vplivajo na pomnjenje oz. na pridobljeno znanje. Za muzej je ključnega pomena, da ustvari najvišjo raven razumevanja. Tako lahko zgodovina s pomočjo ponujenih učinkovitih informacij dvigne raven čuječnosti obiskovalcev. V ta namen smo izvedli terenski eksperiment s kontrolno in testno skupino in na vzorcu ugotovili, da je uvedba produkta zgodbarjenja najbolj vplivala na stopnjo pomnjenja, prav tako pa so vidni pozitivni učinki na zadovoljstvu obiskovalcev.
Keywords: kulturni turizem, zgodbarjenje, interpretacija, čuječnost
Published: 13.11.2020; Views: 230; Downloads: 78
.pdf Full text (1,24 MB)

5.
Izdelava lastnega programskega jezika s slovensko sintakso
Andraž Kralj, 2020, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu se soočamo s problemom ustvarjanja lastnega programskega jezika.Poskusimo ustvariti svoj splošno namenski programski jezik z uporabo modernih pristopovprogramiranja in modernim standardom C++. Glavni cilj naloge je raziskati, kako sosestavljeni moderni programski jeziki in kako zelo kompleksni ter obširni so v resnici.Sekundarni cilj je ustvariti modularen in dobro zasnovan jezik, ki ga bo možno v prihodnjerazširiti in učinkovito uporabiti v praksi.Uvodoma podrobneje razložimo posamezne dele, ki sestavljajo programski jezik in nato zavsakega predstavimo našo implementacijo. Na koncu predstavimo delovanje našega jezika,ocenimo njegovo funkcionalnost, razširljivost in obširnost, nato izpeljemo svoje ugotovitve okompleksnosti in obsežnosti modernih programskih jezikov.
Keywords: programski jezik, slovenščina, gramatika, leksikalni, sintaktični, analizator, sintaksa, tolmač, interpretacija, prevajalnik, izvajanje
Published: 03.11.2020; Views: 102; Downloads: 18
.pdf Full text (3,60 MB)
This document has many files! More...

6.
Učiteljevo razumevanje pomena otrokove likovne govorice v komunikacijksem modelu književne vzgoje
Kristina Šrot, 2020, doctoral dissertation

Abstract: Temeljni cilj doktorske disertacije je bil opisati metodo vizualnega odziva (MVO) na primeru pravljice Zgodba o kajmanu (Afriške pripovedke, 1976, str. 56–60) in jo preveriti v kontekstu razvijanja recepcijske vloge učencev, preučiti učiteljevo kompetenco uporabe metode vizualnega odziva za razvijanje učenčeve zmožnosti zaznavanja, razumevanja in vrednotenja literarnih besedil in na podlagi tega presoditi o upravičenosti vključevanja te vsebine v kurikulum univerzitetnega in/ali permanentnega izobraževanja učiteljev. Zastavljeni problem je bil opazovan v okviru medpredmetne povezave književnosti in likovne umetnosti, saj je mogoče le v povezavi doseči optimalno izrabo estetsko oblikovanih govoric kot didaktične poti (metode) za eksternalizacijo učenčevega dialoga z literarnim besedilom. Teze doktorske disertacije temeljijo na teoretičnih izhodiščih psihonaratologije, poznavanju zakonitosti otrokovega recepcijskega razvoja, didaktiki mladinske književnosti, likovni teoriji ter didaktiki likovne umetnosti. Iz teoretičnih izhodišč izluščimo, da bi učenec za polno upovedovanje literarnoestetskega doživetja potreboval veliko širše besedišče, kot ga ima na aktualni stopnji kognitivnega razvoja (odsotnost zmožnosti abstraktnega mišljenja) in kot ga ima na aktualni stopnji jezikovnega razvoja. Pot, ki učencu omogoči, da z lastno dejavnostjo razvija zmožnost logičnega mišljenja, upovedovalno zmožnost in zmožnost ustvarjalnega dialoga z literarnim besedilom, izhaja iz vizualne komunikacije in z njo povezane učiteljeve kompetence za poznavanje zakonitosti večkodnih besedil. Ob številnih zahtevanih kompetencah učitelja si zastavimo vprašanje, do katere mere so učitelji kompetentni uporabljati nejezikovne semiotične funkcije, ki zahtevajo poznavanje različnih strok in njihovih zakonitosti. Metodološko smo k raziskovanju pristopili s kombinacijo kvalitativnega in kvantitativnega načina raziskovanja. Uporaba obeh pristopov je smiselna, saj se postopki dopolnjujejo in presegajo pomanjkljivosti zgolj ene vrste pedagoškega raziskovanja. Glavne ugotovitve raziskave so: 1. Opazovanje, kako kvalitetno je učenec zmožen opravljati recepcijsko vlogo v ustvarjalnem dialogu z literarnim besedilom, in sicer na primeru pravljice tujega civilizacijskega kroga, ko se učitelj z njim sporazumeva s pomočjo besed (jezika), nam omogoči, da s pomočjo analiziranja kompleksnih konvencionalnih znakov (besed), ki nastopajo v funkciji opisovanja in pripovedovanja, razberemo učenčevo razumevanje karakterjev književnih oseb in s tem povezanega etičnega sporočila pravljice. 2. Ob preverjanju razumevanja karakterjev književnih oseb, presojanja etičnosti njihovega ravnanja in razumevanja modalnosti besedila s pomočjo jezikovnih sredstev se zdi, kot da so učenci zgrešili etično sporočilo pravljice tujega civilizacijskega kroga. 3. Preverjanje učenčeve recepcije etičnega sporočila pravljice tujega civilizacijskega kroga, ko učitelj uporabi ilustracijo književne osebe (metodo likovnega odziva učenca na besedilo) kot didaktično pot (metodo) za eksternalizacijo učenčevega dialoga z literarnim besedilom, dokazuje, da so učenci sposobni dojeti etično sporočilo pravljice tujega civilizacijskega kroga. Učenci so ob uporabi nejezikovnih semiotičnih funkcij – s pomočjo kompleksnih slikovnih znakov – sposobni upovediti modrost etičnega sporočila pravljice z drugega konca sveta. Sodbe učencev razberemo iz risb, ki jih naslikajo učenci, interpretacijo pa podkrepimo s pomočjo analize polstrukturiranega intervjuja. 4. Preverjanje učiteljeve kompetence prepoznavanja eksternaliziranih sodb učencev s pomočjo opazovanja, analize in interpretacije risbe z likovnopedagoškega vidika ter ugotavljanje, do katere mere je učitelj usposobljen za uporabo metode vizualnega odziva učenčevega literarnega sporočila, pokaže, da so učitelji le delno usposobljeni za interpretacijo slike učencev z likovnopedagoškega vidika in s tem za uporabo produktivne književnodidaktične metode vizualnega odziva v did
Keywords: literarna recepcija, psihonaratologija, poustvarjalna književnodidaktična metoda vizualnega odziva, kompetence učiteljev razrednega pouka, interpretacija ilustracije (slike)
Published: 10.08.2020; Views: 297; Downloads: 59
.pdf Full text (4,51 MB)

7.
Izkustvena ekonomija na primeru dediščinskega turističnega produkta Dežela kozolcev na Dolenjskem
Bogdan Turnšek, 2019, master's thesis

Abstract: Današnji visokorazviti turizem je že zdavnaj prerasel okvire zgolj ekonomskega pristopa, postal je izrazito multidisciplinarna panoga, ki ima priložnost z integracijo socialnega in okoljskega stebra ponovno oblikovati vrednote, ki jih v razvitem svetu počasi pozabljamo. Upravljalci modernih turističnih produktov turistov ne obravnavajo več kot potrošnike, temveč kot goste, ki želijo uresničiti svoje sanje preko nepozabnih doživetij, kar zadovoljuje najvišjo človeško potrebo po samouresničevanju. Temu se je prilagodila tudi svetovna ekonomija. Pine in Gilmore sta leta 1998 izpostavila nov termin moderne ekonomske ponudbe – izkustvena ekonomija oz. ekonomija doživetij. Koncept predstavlja najnovejšo evolutivno ekonomsko stopnjo in je nadgradnja gospodarstva, ki je temeljilo na dobrinah, izdelkih in kasneje storitvah. Pomemben dejavnik pri načrtovanju doživetij v turizmu predstavlja interpretacija naravne in kulturne dediščine. Gre za komunikacijski in psihološki proces, ki pomaga pri poglabljanju razumevanja dediščine, kar vodi v osmišljanje in v posledično težnjo po varovanju in ohranjanju. Dežela kozolcev je v svoji osnovi etnološki muzej na prostem, hkrati pa turistični produkt, ki na enem mestu prikazuje in interpretira pestro tipografijo slovenske kulturne dediščine. Kako temu muzeju uspeva vključevanje sodobnih turističnih trendov, smo preverili s kvalitativno analizo vsebine in kvantitativno anketno raziskavo, ki je bila izvedena na naključni populaciji slovenskih obiskovalcev muzeja. Študija je pokazala, da se upravljalci turističnega produkta Dežela kozolcev premalo zavedajo najmodernejših konceptov, ki zagotavljajo kakovostna doživetja. Izkustvena raven obiskovalcev muzeja se nagiba v smer estetike in teoretičnega izobraževanja, interpretacija dediščine pa ima na estetsko dimenzijo celo obraten – negativen učinek. Raziskava predstavlja izhodišče za nadaljnje analize na področju razvoja trajnostnega turizma v Sloveniji in za akademske študije.
Keywords: trajnostni turizem, izkustvena ekonomija, interpretacija naravne in kulturne dediščine, nepozabno doživetje, avtentičnost, turistični produkt
Published: 11.04.2019; Views: 891; Downloads: 159
.pdf Full text (1,44 MB)

8.
Doživljanje nastopa učencev glasbenih šol pred občinstvom
Maja Zorič, 2018, master's thesis

Abstract: Magistrsko delo je zasnovano kot empirično delo. V prvem delu je predstavljen teoretični del, ki obravnava načela javnega nastopanja. Proučuje pa tudi postopek priprave na javni nastop, doživljanje nastopa, izkušnje izvajalca glasbenika in pridobitve z nastopanjem. Psihologija glasbe in sproščanje v glasbi sta pomembna dejavnika pri ocenjevanju uspešnosti nastopanja, ki podpreta teoretični del v celoti. V drugem, empiričnem delu so predstavljeni rezultati anketnega vprašalnika, ki so ga učenci izbranih glasbenih šol reševali. Na podlagi le-teh smo izvedeli, koliko izkušenj imajo učenci glede na razred, v katerega hodijo, ali je prisoten strah, ko so izpostavljeni pred občinstvom, in kakšno je njihovo doživljanje glasbe med nastopanjem.
Keywords: Javno nastopanje, doživljanje nastopa, stres, trema, anksioznost, spomin, interpretacija, motivacija, izkušnje, glasbene sposobnosti, zavestno in podzavestno dojemanje glasbe, poslušanje in razumevanje glasbe
Published: 08.01.2019; Views: 592; Downloads: 92
.pdf Full text (598,15 KB)

9.
Vloga medicinske sestre pri snemanju elektrokardiograma
Blaž Majerič, 2018, undergraduate thesis

Abstract: Teoretična izhodišča: S pomočjo elektrokardiograma snemamo električno aktivnost srca. Le ta nam omogoča prepoznavanje odstopanj od normalnega sinusnega ritma. To so lahko nujna stanja ali druga patološka stanja. Zelo pomembna je vloga medicinske sestre, saj je ona tista, ki snema in prva oceni krivuljo elektrokardiografa. Raziskovalna metodologija: Za teoretični del smo uporabili deskriptivno metodo dela. Raziskavo smo izvedli z anketnim vprašalnikom na eni izmed zdravstvenih fakultet s pomočjo kvantitativne metode raziskovanja. Rezultate vseh 70 sodelujočih anketirancev smo obdelali s pomočjo Excela in aplikacije 1ka. Rezultati: Z raziskavo smo ugotovili, da je teoretično znanje pravilnega snemanja elektrokardiograma zadovoljivo, čeprav se pojavlja veliko napak pri natančni postavitvi elektrod. Več težav smo zasledili pri interpretaciji zapisa elektrokardiograma, kjer pogosto ne prepoznajo življenjsko ogrožajočih stanj in stanj, ki so potrebna takojšnje defibrilacije. Sklep: Elektrokardiogram je osnovna, preprosta in neinvazivna preiskava za ugotavljanje motenj srca. Od medicinskih sester se zahteva in pričakuje ustrezno izvajanje intervencije. Ugotovili smo, da bi bilo potrebno več izobraževanja na področju snemanja in interpretacije elektrokardiograma v procesu izobraževanja.
Keywords: elektrokardiogram, elektrokardiograf, interpretacija, srce.
Published: 12.09.2018; Views: 659; Downloads: 207
.pdf Full text (728,17 KB)

10.
Interpretacija zgodbe v turističnem produktu Osnovna šola Brihtna glava
Tatjana Zupančič, 2018, master's thesis/paper

Abstract: Magistrsko delo z naslovom Interpretacija zgodb v turističnem produktu Osnovna šola Brihtna glava je nastalo na podlagi vključenosti avtorice v snovanje in interpretacijo zgodb v inovativnem turističnem produktu Osnovna šola Brihtna glava v Beli krajini. Kakovostna interpretacija je učinkovito orodje za ustvarjanje drugačnih turističnih doživetij. Interpretacija dediščine zahteva vedno nove pristope, med katerimi na tem mestu obravnavamo dva: vključevanje zgodb in humorja v interpretacijo. V teoretičnem pregledu literature smo na podlagi teoretičnih izhodišč opisali ustrezne načine interpretacije, cilje in teoretične učinke interpretacije. Nadalje smo opisali smernice za oblikovanje in pripovedovanje zgodb v turističnem produktu, socialne funkcije humorja in oblike humorja. V empiričnem delu naloge smo na podlagi analize videoposnetka primera interpretacije analizirali interpretirane zgodbe o kulturni dediščini Bele krajine, vlogo interpreta, način in vrste produkcije humorja v turističnem produktu Osnovna šola Brihtna glava. V sklepnem poglavju ugotavljamo, da se obiskovalci z dediščino Bele krajine seznanijo s pomočjo humorja, kar predstavlja bolj prijazen način spoznavanja kulturne dediščine, z uporabo humorja pa se avtorji produkta trudijo sooblikovati tudi drugačen način razmišljanja, dojemanja in razumevanja pomena ohranjanja dediščine.
Keywords: interpretacija, dediščina, humor, Bela krajina, Osnovna šola Brihtna glava.
Published: 29.01.2018; Views: 658; Downloads: 105
.pdf Full text (2,49 MB)

Search done in 0.32 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica